14. september, 2015 /avtor Gary L. Francione
Leta
2012 je v Evropski Uniji stopila v veljavo "prepoved" konvencionalnih baterijskih
kletk za kokoši nesnice. V zvezi s tem sem napisal blog in dejal, da čeprav pri
domnevni "prepovedi" v resnici sploh ni šlo za prepoved baterijskih kletk, pač
pa se od proizvajalcev zahteva le, da uporabijo t.i. "izboljšane" kletke za
kokoši nesnice, in čeprav celo konzervativni welfaristi [pristaši welfare pristopa k pravicam živali; op.p.] sami ugotavljajo, da "izboljšane" kletke "ne nudijo potrebnih rešitev na področju dobrobiti kokoši v primerjavi s
konvencionalnimi kletkami", je Peter Singer,
t.i. "oče gibanja za pravice živali", v članku na spletni strani CNN z naslovom
Singer: Evropska etična jajca, pozval, da bi
morali:
»slaviti ta veliki napredek na področju dobrobiti živali, ki za Evropo pomeni korak naprej proti bolj civilizirani in humani družbi.«
No,
če je bil Singer leta 2012 ob evropski "prepovedi" vesel, je tokrat gotovo presrečen, kajti pri trgovski verigi s hitro hrano McDonald´s so v
torek, 8. septembra 2015 oznanili, da upajo, da bodo v
naslednjih desetih letih vsa jajca, ki jih trenutno uporabljajo, nadomestili z
jajci iz "proste" oz. "talne" reje. V svojem eseju z naslovom McDonald’s Rattles
the Hen Cage,
Singer izjavlja:
»V torek je prišla na dan novica, ki jo lahko imenujemo za največjo zmago doslej: McDonald´s je oznanil, da bo v ZDA in Kanadi prenehal uporabljati jajca v kletke zaprtih kokoši.«
"Največja
zmaga doslej", resno?
Tole:
je "največja zmaga doslej"?
In
Singer nam še razloži, da je trajalo štirideset
let, da smo prišli do te "zmage". Pravzaprav, potrebnih bo petdeset
let, Peter. Pozabil si dodati še dodatnih 10 let za postopno uvajanje v
prakso.
Dih
jemajoče je, da si je Singer to sploh upal razglasiti za "zmago". Toda Singer
ni le zvest navijač gibanja za "srečno izkoriščanje" živali: je ustanovitelj tega gibanja. Namreč, leta
2005 je direktorju trgovske verige Whole Foods, Johnu Mackeyu, poslal javno
pismo – podprto s strani praktično vseh največjih organizacij za živali na
svetu – v katerem izraža svojo "zahvalo in podporo" za njihov "pionirski" program srečnega izkoriščanja živali:
Ko
je bil povprašan o tem kako odgovarja na očitek, da je njegovo pismo iz leta
2005 pomenilo "odobritev tega, da Whole Foods ubijanje živali in pakiranje
njihovih teles označi z besedo sočutje", je Singer odgovoril:
»Saj to tudi je. Tega ne zanikam. Seveda, da ubijajo živali in pakirajo njihova telesa. Nekateri morda pravijo, da ne moreš biti sočuten, če ubijaš živali. Sam ne mislim tako. /.../ Vse dokler so standardi reje živali sočutni, torej takšni, ki nudijo živalim kolikor toliko dostojno življenje preden se jih ubije, s tem nimam težav.«
Ljudje,
se opravičujem, toda kdorkoli se sklicuje na "očetovstvo gibanja za pravice
živali" in podaja takšne izjave, bi moral nemudoma opraviti DNK test, kajti
poraja se hud dvom glede tega očetovstva.
Vse
od leta 2005 lahko opazujemo nenehen boj med vsemi večjimi živalskimi
organizacijami katera bo bolj neumorno promovirala specistično idejo, da je z izkoriščanjem živali vse v najlepšem redu,
dokler je ravnanje z njimi "sočutno". In v tem strašljivem posnetku iz leta 2006 lahko
slišite direktorja Whole Foods-a Johna Mackeya govoriti o tem kako so organizacije
za pravice živali HSUS, PETA, Viva! USA, Farm Sanctuary, itd., delovale kot "interesne
skupine" in sodelovale v razpravah o tem, katere standarde srečnega
izkoriščanja živali - vrsto po vrsto – naj vpelje Whole Foods v svoj poslovni
program, ki ga omenja Singerjevo pismo. Posnetek, da ti vzame sapo.
»Lahko rečete, da je zgrešeno ubiti živo bitje, ki je čuteče ali ima zavest. Toda, če razmišljate na takšen način, potem menite, da je enako zgrešeno ubiti piščanca ali miš, kot je zgrešeno ubiti tebe ali mene. S tem se pač ne morem strinjati. Morda je oboje zgrešeno, toda vsakodnevno je ubitih na milijone piščancev. In to zame ni enaka tragedija, kot če je ubitih na milijone ljudi. Zakaj? Zato, ker smo ljudje v prihodnost usmerjena bitja, ki gojimo upanja in želje za bodočnost. To se mi zdi verodostojen odgovor na vprašanje, zakaj je tako tragično, kadar umrejo ljudje.«
In
nobena skrivnost ni, da Singer zavrača veganstvo kot moralno osnovo, dosledno
veganstvo označuje za “fanatizem” in stvar “osebne čistosti”. Govori o “luksuzu” jedenja
živil živalskega izvora in samega sebe označuje
za "fleksibilnega vegana":
»V naših življenjih je vedno nekaj prostora za prizanesljivost do samega sebe. Poznam nekaj ljudi, ki so vegani v svojih domovih, toda kadar gredo ven v kakšno nobel restavracijo, si privoščijo luksuz, da ta večer niso vegani. V tem resnično ne vidim nič spornega. /.../ Sam osebno ne jem mesa. Leta 1971 sem postal vegetarijanec. Postopoma sem čedalje bolj postajal vegan. Zdaj sem večinoma vegan, toda fleksibilen vegan. Ko grem v trgovino, ne kupujem nobenih ne-veganskih stvari zase. Toda kadar potujem ali grem h komu na obisk, sem prav vesel, če pojem kaj vegetarijanskega namesto veganskega.«
Singer
torej nima težav z jedenjem jajc in drugih živil živalskega izvora. In že čez
deset let se bo lahko ustavil v McDonaldsu in zaužil katerega izmed njihovih proizvodov
narejenih iz jajc “talne reje” in okusil “zmagoslavje” v vsakem slastnem
grižljaju.
Toda
celo on bi moral opaziti, da početje
McDonaldsa nima nič opraviti z
etiko v odnosu do živali. Opraviti ima le s korporacijskim dobičkom. McDonald´s
doživlja padec tržnega deleža. Stranke zahtevajo od McDonaldsa, da streže
zajtrk menu čez cel dan. In analitiki so ugotovili, da je
McDonald´s s tem, ko je napovedal jajca “talne” reje, upravičil celodnevno
ponujanje zajtrk menuja, za katerega lahko zaradi “boljših” jajc, ki jih bo
postopno uvedel v naslednjem desetletju, zaračuna višje cene.
Iz
poslovnega vidika je poteza McDonaldsa brilijantna. Ne le, da si bo s tem
povečal dobiček, pač pa je na svojo stran pridobil tudi “gibanje za živali” - od
Očeta Singerja do nazadnjaških welfare organizacij, kot so Humane Society of the
United States
in Mercy for Animals – ki mu preskrbijo
brezplačno oglaševanje ter na tone in tone javnega čaščenja. Tako imenovani “zagovorniki
živali” celo razglašajo, da gre za “prelomni trenutek”. McDonald´s je tako pravzaprav
uspel s pomočjo teh “zagovornikov živali” pomiriti javnost, da je povsem v redu
še naprej uživati živali.
Vse
skupaj je odlično tudi za organizacije za živali, ki se pridružujejo Singerju v
razglašanju “zmage” in prilaščanju zaslug, kar jim prinaša na tone denarja.
Kaj
pa ptice?
Kaj
pa ptice, ki bodo še naprej omejene znotraj ogromnih hlevov brez možnosti
premikanja?
Kaj
pa ptice, ki bodo še naprej podvržene rezanju kljunov in ostalemu mučenju vse
od rojstva pa do smrti v grozljivih piščančjih klavnicah?
Kaj
pa piščančki moškega spola, ki bodo še naprej ubiti takoj ob rojstvu v
valilnicah?
Vse
to se bo nemoteno nadaljevalo, le da od zdaj naprej s pečatom odobravanja “gibanja
za živali”.
Žal
so ptice le orodje, ki služi tako institucionaliziranim izkoriščevalcem,
kakršen je McDonald´s, kot tudi “zagovornikom živali”, ki so v vseh pogledih
partner tem institucionaliziranim izkoriščevalcem.
Singer
nas spomni, da smo rabili 40 let – v resnici 50 let, z dodatnimi 10 leti
uvajanja v prakso – da smo prišli do te “zmage”.
Se
pravi, 50 let, da smo prišli od mučenja do nadaljevanja mučenja, s to razliko,
da zdaj to mučenje častijo “zagovorniki živali”. Kaj torej sledi?
Še
dodatnih 40 ali 50 let, da dobijo kokoši malenkost več prostora v hlevih “talne
reje”?
In
kaj sledi potem? Še dodatnih nekaj desetletij prirejanja kampanj, da dobijo
kokoši malce več zunanjega prostora?
To
traja in traja v nedogled. Nikoli se ne konča. Samo predstavljajte si vse te
neskončne priložnosti za zbiranje denarja. V tem je lepota kampanj za welfare
reforme. Nudijo dobesedno neomejene možnosti za prirejanje kampanj. In vsaka
nepomembna sprememba ima za posledico razglašanje “zmag” “zagovornikov živali” - in prošnjo vam za še več denarja.
Tovrstni
“vse je zmaga” pristop predstavlja odličen model za tisoče “zagovornikov živali”,
ki živijo na račun trpljenja živali, s tem ko promovirajo srečno izkoriščanje.
Odlično se izide tudi za Singerja, ki se lahko pretvarja, da njegovo početje ni
zgolj v intelektualni celofan zavita ostudna izdaja živali. Odlično je tudi za celotno
javnost in vse ljudi, ki jim “zagovorniki živali” dopovedujejo, da jim je lahko
še naprej mar za živali in so “sočutni”, četudi hkrati v svoja usta mečejo
proizvode trpljenja, smrti in nepravičnosti. In odlično je za McDonald´s.
To
je resnično win-win-win-win situacija, vsi pridobijo. Le živali so na izgubi.
Vsekakor
pa se strinjamo, da gre za “prelomni trenutek”: “gibanje za živali” je
redefiniralo pojem “aktivizem” v ustvarjanje večjega dobička za McDonald´s ter
uspelo prikazati McDonald´s – enega izmed najbolj ostudnih izkoriščevalcev
živali, ljudi in okolja – kot ponosnega člana “gibanja za živali”.
Kar
se tiče velikih organizacij in njihovega Očeta, lahko zdaj govorimo o
McŽivalskem gibanju.
******
Če
še niste vegan, prosim postanite vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi
vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje
in do samega sebe.
Če
imajo živali moralno vrednost (če niso predmeti), potem veganstvo ni le ena
izmed možnosti – je nuja. Vsaka organizacija, društvo ali posameznik, ki trdi,
da pripada gibanju za pravice živali, mora zavzeti jasno stališče, da je
veganstvo moralni
imperativ.
Vse
o tem zakaj in kako postati vegan: www.howdoigovegan.com
Gary L.
Francione
Board of Governors Distinguished Professor, Rutgers University
Board of Governors Distinguished Professor, Rutgers University
Anna
Charlton
Adjunct Professor of Law, Rutgers University
Adjunct Professor of Law, Rutgers University
© 2015
Gary L. Francione & Anna Charlton
Prevod:
Leon Kralj
Sorodne
teme (kliknite
na povezavo):
5. Zakaj
kampanje za dobrobit živali in single-issue kampanje NEOBHODNO promovirajo
izkoriščanje živali
Ni komentarjev:
Objavite komentar