Zamenjava ene kletke za drugo

14. januar, 2012 /avtor Gary L. Francione

Leta 2007 je avstralski filozof Peter Singer [ki velja za "očeta gibanja za pravice živali"; op.p.], v okviru kampanje, ki je promovirala jajca talne reje, hvalil Evropejce za njihovo prizadevanje za domnevno odpravo baterijskih kletk za kokoši nesnice, s sledečimi besedami: »Baterijske kletke v Evropi se ukinjajo – zakaj zaostajamo za njimi?«

Kot sem zapisal takrat, je Singerjevo povezovanje evropskega prizadevanja s proizvajanjem jajc iz ne-baterijske reje zavajajoče:

Čeprav je Evropska Unija prepovedala konvencionalne baterijske kletke za kokoši nesnice od leta 2012 naprej ... se lahko navkljub tej prepovedi proizvajalci jajc prosto odločijo za uporabo "izboljšanih kletk", za katere celo konzervativne welfare organizacije za živali kot je Compassion in World Farming trdijo, da "ne rešijo številnih problemov, povezanih s sistemom baterijske reje in ne pripomorejo k dobrobiti kokoši".   

V zvezi s to evropsko "prepovedjo" sem naknadno napisal esej in leta 2010 o tem pisal tudi v knjigi The Animal Rights Debate: Abolition or Regulation?, v soavtorstvu s profesorjem Robertom Garnerjem. Dejstvo je, da ne gre za nikakršno "prepoved".

Kakorkoli že, domnevna "prepoved" baterijskih kletk je domnevno stopila v veljavo 1. januarja 2012.

In Peter Singer je navdušen nad tem. 

V članku CNN z naslovom “Singer: evropska etična jajca”, Singer ponudi darežljiv hvalospev:

»Začetek letošnjega leta je čas za proslavljanje velikega napredka na področju dobrobiti živali, ki za Evropo pomeni korak naprej proti bolj civilizirani in humani družbi – družbi, ki izraža skrb za vsa bitja, ki so zmožna trpljenja. To je tudi priložnost za proslavljanje učinkovitosti demokracije in moči etične ideje.«

Vau. Evropejci so zadali hud udarec izkoriščanju živali in celotni civilizaciji.

Mar res?

Pustimo ob strani dejstvo, da se navkljub domnevni "prepovedi" še vedno okoli 84 milijonov kokoši nahaja v konvencionalnih baterijskih kletkah. Pustimo ob strani tudi to, da proizvodnja jajc iz talne oz. hlevske reje prav tako vsebuje mučenje in izkoriščanje živali: jajca iz tovrstne reje namreč predstavljajo natlačenost na tisoče ptic v eno veliko kletko, kjer živijo grozljivo bedno življenje, ki se konča v istih grozljivo bednih klavnicah. In "zlati standard" izkoriščanja kokoši je sistem "proste reje", ki prav tako vključuje mučenje (in seveda tudi ubijanje) živali.

Toda, čeprav Singer predpis Evropske Unije imenuje "prepoved baterijskih kletk", evropska “prepoved” v resnici ne prepoveduje baterijskih kletk. Da, proizvajalci se lahko odločijo za sistem talne oz. hlevske reje ali sistem proste reje (ki še vedno vključuje mučenje, smrt in izkoriščanje), a se od njih ne zahteva, da to tudi res storijo. Kaj se torej sploh zahteva od njih?

Zahteva se, da eno vrsto kletke nadomestijo z drugo: "izboljšano" kletko. Kokoši iz baterijske reje so še vedno kokoši iz baterijske reje. Kletka je večja [namesto 550 cm2 je površina 750 cm2; op.p.] s prostorom za gnezdenje in brskanje.

Članek spletnega medija Ecologist navaja: »Kokoši iz baterijske reje še vedno doživljajo pekel, navkljub uvedbi ´izboljšanih´ kletk.« In tu si lahko ogledate še video posnetek teh “izboljšanih kletk”, ki je priložen članku:

(Opomba: Ta video je last organizacije, ki promovira "srečno" izkoriščanje živali in je sam ne podpiram.)

Samo poglejte ta posnetek. “Evropska etična jaca”, mar res?

Zanimivo, da so pri organizaciji Compassion in World Farming (CIWF) že leta 2002 izdali poročilo z naslovom “LAID BARE…The Case Against Enriched cages in Europe”, v katerem govorijo kako grozljive so “izboljšane” kletke in da ne nudijo potrebnih rešitev na področju dobrobiti živali v primerjavi s konvencionalnimi baterijskimi kletkami. A to je bilo takrat in zdaj je zdaj in velike organizacije za živali kot je CIWF so pripravljene razglašati svoje zmage tudi takrat, ko sploh ne gre za nikakršno zmago. In tako se zdaj CIWF pridružuje Singerju pri razglašanju zmage in čaščenju evropske "prepovedi", ki sploh ni prepoved.

V svojem pisanju redno opozarjam na zavajajočo uporabo besede "prepoved", s čimer mislim na welfare reforme, ki to besedo uporabljajo kot primer tega, da je izraženo zahtevo po večji kletki mogoče označiti (sam menim, da povsem neutemeljeno) kot "prepoved" majhnih kletk. Po tej interpretaciji je namreč karkoli lahko tolmačeno kot “prepoved”. Evropska “prepoved” baterijskih kletk je dramatičen primer problema, na katerega opozarjam.

Tisto kar je še posebej tragično pri vsem skupaj je to, da tako imenovani “oče gibanja za pravice živali” smatra proizvode mučenih živali kot “etične”. Tudi če misliš, enako kot misli Singer, da piščanci nimajo interesa po nadaljevanju svojega življenja in da ni ničesar moralno spornega v njihovem ubijanju za človekov namen (kar je ključna točka nesoglasja med menoj in Singerjem), le kako lahko evropsko "prepoved", ki ni prepoved, razumeš kot zadajanje hudega udarca evropski civilizaciji?

Evropska “prepoved” z ničemer ne dela naše kulture bolj civilizirane. Pravzaprav nadaljuje s širjenjem zelo nevarne ideje, ki pravi, da obstajajo “sočutni” načini mučenja in izkoriščanja ne-človeških živali. “Prepoved” sporoča, da je nadaljnje uživanje jajc moralno opravičljivo, če jemo “etična jajca”, ki so jih izvalile kokoši iz “izboljšanih” kletk oz. ki so mučene v drugačnih pogojih. 

Jajčna industrija je, prepričan sem, zelo hvaležna Singerju in vsem tistim welfare "zagovornikom živali", ki navijajo za idejo, da smo lahko “etični” medtem ko uživamo jajca, enako kot sta mesna in mlečna industrija navdušeni glede odobravanja in aktivnega promoviranja s strani gibanja, ki si prizadeva za meso in živalske proizvode “srečno” izkoriščanih živali. To je tipični primer tega, čemur pravim "partnerstvo" med zagovorniki živali in institucionalnimi izkoriščevalci živali. In sploh ni potrebno, da gre za eksplicitno, jasno izražen sporazum o sodelovanju (čeravno v številnih primerih izkoriščevalci in zagovorniki živali izvajajo skupne kampanje; zagovorniki živali podeljujejo “nagrade” institucionalnim izkoriščevalcem ter oglašujejo certifikate, ki označujejo meso/mlečne izdelke “srečno” izkoriščanih živali, itd.). Zadostuje že, da zagovorniki živali promovirajo tiste ukrepe, ki so v končni fazi tako ali tako najkoristnejši za industrijo in kar bo, v družbenem smislu, omogočilo nadaljnje nemoteno konzumiranje in izkoriščanje ne-človeških živali.

Če morda kdo misli, da ukrepi kot je evropska “prepoved” in dejstvo, da zagovorniki živali izvajajo kampanje, v katerih poveličujejo tovrstne ukrepe, naredijo karkoli drugega, kot da omogočijo javnosti lažje sprejemanje uživanja živil živalskega izvora, se z njim seveda nikakor ne morem strinjati. Nihče ne more verodostojno zanikati, da Singerjevi komentarji ne predstavljajo izrecne odobritve “evropskih etičnih jajc”. Nihče ne more zanikati, da bo takšna odobritev “očeta gibanja za pravice živali” pomembna tistim ljudem, ki jim je mar za vprašanje pravic živali in iščejo način kako “sočutno” nadaljevati z izkoriščanjem živali. Singer ter ostali podporniki te “prepovedi” in podobnih ukrepov so jim ravnokar ponudili moralno dovoljenje.

“Etična” jajca (oz. meso, sir ali karkoli živalskega že) ne obstajajo, enako kot ne obstaja “etično” suženjstvo ali katerakoli “etična” oblika diskriminacije.

Evropska “prepoved”, ki ni prepoved, je (kot pravijo welfaristi) rezultat “desetletij izvajanja kampanj”. Samo pomislite koliko časa, energije in denarja je bilo vloženega v to eno samo kampanjo. Zdaj pa si predstavljajte kaj bi bilo, če bi tekom teh istih desetletij zagovorniki živali namesto tega promovirali raje jasno, nedvoumno vegansko sporočilo. Bi bil svet že veganski? Ne, seveda ne. Toda bilo bi mnogo več veganov kot nas je danes in javna razprava o tej problematiki bi se neobhodno obrnila v smer tega ali je sploh upravičeno uporabljati živali, namesto da ostaja na nivoju tega na kakšen način “sočutno” mučiti in ubijati čuteče ne-človeške živali.

Za konec podajam še kratko pesem britanskega satirika Spike Milligana (1918-2002):

Rage in Heaven

If a robin redbreast in a cage
Puts all heaven in a rage
How feels heaven when
Dies the millionth battery hen?

*****

Če še niste vegan, prosim postanite vegan. Gre za nenasilje. Biti vegan predstavlja vaše stališče proti nasilju nad drugimi čutečimi bitji, nad samim seboj in nad naravo, od katere smo odvisni vsi.

Svet je veganski! Če si ga želiš.

Gary L. Francione
Professor, Rutgers University

© 2012 Gary L. Francione

Prevod: Leon Kralj

Vir: http://www.abolitionistapproach.com/replacing-one-cage-with-another/

Sorodne teme (kliknite na povezavo):

1. Kam gre gibanje za pravice živali? (1.del)

2. Kam gre gibanje za pravice živali? (2.del)

3. Peter Singer in manjvrednost živalskega življenja

4. Peter Singer in "luksuz" smrti

5. Nazoren primer, da so zakoni proti mučenju živali čista polomija

6. Izdajstvo nad živalmi s strani organizacije Mercy for Animals