Aktivizem v praksi – 6.del: Single-issue kampanje ne vodijo do odprave izkoriščanja živali

Pred kratkim me je prijatelj vprašal: »Kaj porečeš na vegane, ki sicer izobražujejo druge ljudi o veganstvu, a so istočasno zaskrbljeni zaradi cirkusov, lova in določenih ostalih oblik izkoriščanja živali. Ali meniš, da sploh ne bi smeli naslavljati teh področij in se raje osredotočati samo na veganstvo?«

Seveda ne.  

Zagotovo drži, da ne priporočam, da bi zagovorniki živali zapravljali svoj čas in denar za single-issue kampanje. Razlog je preprost: vse single-issue kampanje sporočajo, da se nekatere oblike izkoriščanja živali v moralnem smislu razlikujejo od drugih oz. da so hujše od drugih, ali da jih je treba izpostaviti posebni kritiki. Na primer, kampanja proti krznu sporoča, da obstaja neka bistvena moralna razlika med krznom in drugimi oblačili živalskega izvora, kot so npr. oblačila iz usnja ali volne [čeprav v resnici ne obstaja]. S kampanjo proti uživanju mesa javnost dobi vtis, da je uživanje mesa moralno bolj sporno kot uživanje mleka, mlečnih izdelkov ali jajc [čeprav v resnici ni]. Kampanja proti jajcem iz baterijske reje namiguje, da so jajca "proste" reje moralno bolj zaželena [čeprav v resnici niso].  

Single-issue kampanje NEOBHODNO ustvarijo ta problem, saj naša družba smatra izkoriščanje živali za nekaj povsem normalnega. Če so dejanja X, Y in Z vsa obravnavana kot normalna praksa v družbi in so med seboj tesno prepletena, potem kampanja proti X, ne pa tudi proti Y in Z, sporoča, da obstaja neka bistvena razlika med X na eni strani ter Y in Z na drugi strani. Na primer, živimo v družbi, v kateri se šteje kot normalno oz. "naravno" jesti meso in druga živila živalskega izvora. Kampanja, ki se osredotoča samo na meso, sporoča, da obstaja moralna razlika med mesom in ostalimi živalskimi proizvodi, kar pa seveda ne drži. Dokaz za to je mogoče najti v dejstvu, da so mnogi zagovorniki pravic živali vegetarijanci in ne vegani. Če so že oni sami tisti, ki delajo to ločnico, kaj lahko šele potem pričakujemo od javnosti?

Ta situacija seveda ni enaka tisti, pri kateri X, Y in Z veljajo za sporna dejanja oz. prakse. Na primer, vsi smatramo genocid za negativno stvar, ne glede na to ali se zgodi v Darfurju, Somaliji ali Bosni. Če imamo kampanjo za zaustavitev genocida v Darfurju, to ne pomeni, da mislimo, da je genocid v drugih krajih sprejemljiv. Podobno je v ostalih tovrstnih primerih. Posilstvo in pedofilijo smatramo za moralno sporno. Kampanja proti prvemu ne namiguje, da odobravamo drugo ali da smatramo prvo za drugačno od drugega v moralnem smislu.

Ta problem, ki ga ustvarijo single-issue kampanje še poslabša dejstvo, da organizacije in društva za pravice/zaščito živali, ki izvajajo te kampanje, pogosto izrecno hvalijo izkoriščevalce živali, ki morda prenehajo ali spremenijo nekatere svoje izkoriščevalske prakse, toda še naprej udejanjajo druge, sorodne prakse. Na primer, nekateri zagovorniki živali hvalijo jajca "proste" reje kot  "družbeno odgovorno" alternativo običajnim jajcem baterijske reje. Številne velike organizacije za pravice/zaščito živali odobravajo ali celo sponzorirajo  nalepke z oznako "humano" na živalskih proizvodih. Vodilni zagovornik pravic živali trdi, da je biti "osveščen vsejedec" "moralno upravičena drža". Vse to pošilja zelo jasno, nedvoumno in grozljivo moralno sporočilo: nekatere oblike izkoriščanja živali so moralno sprejemljive.

Poleg tega, da single-issue kampanje ustvarijo napačen vtis, da so nekatere oblike izkoriščanja živali v moralnem smislu kvalitativno različne od drugih, pogosto dajejo tudi varljivi vtis "zmage". Na primer, single-issue kampanja v Kaliforniji proti gosji oz. račji jetrni pašteti foie gras leta 2004 (glejte povezavi: 1, 2) je pripeljala do sprejetja zakona, ki naj bi stopil v veljavo šele leta 2012 in ki ga je proizvajalec foie gras paštet celo podpiral, saj mu je za nadaljnjih 8 let nudil imuniteto pred vsakršnim sodnim pregonom in bo povrhu tega zelo verjetno tudi razveljavljen še preden bo sploh kdaj prišel v veljavo, še posebej, če se bo "ugotovilo", da je mogoče foie gras proizvajati bolj "humano". [Opomba: to besedilo je bilo napisano leta 2008. Zdaj je leto 2016 in foie gras se še vedno nemoteno masovno proizvaja – torej goske in račke so še vedno izkoriščane, trpinčene in ubite v ta namen; op.p.]

Torej, nikakor nisem za to, da zapravljamo svoj čas in denar za single-issue kampanje. Trdim, da so naš čas, napor in ostala sredstva najboljše porabljena, če promoviramo veganstvo. Dokler ima 99% prebivalcev planeta uživanje živil živalskega izvora ter uporabljanje živalskih proizvodov za sprejemljivo, ne bomo nikoli naredili nujno potrebne spremembe paradigme, če želimo pregnati idejo, da imamo ljudje moralno pravico izkoriščati živali. Zagnati moramo nenasilno abolicionistično gibanje, ki ima veganstvo za svoje moralno izhodišče.

Toda to ne pomeni, da ne bi smeli nasprotovati posameznim oblikam izkoriščanja živali. Na primer, prejšnji vikend je bila kobila z imenom Eight Belles, ki je tekla na konjskih dirkah v Kentuckyju, ubita takoj po končani dirki na stezi, ko so ji odpovedali gležnji, zato ker je bila prisiljena v hitrost in dolžino teka, ki ji ni bila kos. Povabljen sem bil v radijsko oddajo in bil povprašan glede primera Eight Belles. Pojasnil sem, da nasprotujem vsakršnim konjskim dirkam, toda v okviru mojega splošnega stališča, da ljudje nismo moralno upravičeni do uporabljanja nobenih živali, vključno tistih za hrano. Radijski voditelj je nato nadaljeval z razlago o tem, kako zelo rad ima svojega psa in kako zgledno skrbi zanj, da pa je prejšnji konec tedna priredil zabavo ob žaru in je jedel druge živali. Torej v pičlih nekaj minutah je bila storjena navezava med konjskimi dirkami in drugimi oblikami izkoriščanja živali, zlasti jedenjem živil živalskega izvora.

Se pravi, v primeru da dejansko razpravljamo in kritiziramo točno določeno obliko izkoriščanja živali, je zelo pomembno, da pojasnimo, da jo smatramo za moralno neopravičljivo in nikakor ne mislimo, da je mogoče neko prakso ali dejavnost izboljšati s tem, če jo uredimo na način, da bo bolj "humana". Ključnega pomena je, da smo kristalno jasni, da je naše nasprotovanje določeni praksi ali dejavnosti del našega celokupnega nasprotovanja vsakršnemu uporabljanju živali. Ne smemo se odmakniti od jasno izraženega stališča, da si prizadevamo za odpravo vseh oblik izkoriščanja živali. 

Ko ste torej soočeni z določeno dejavnostjo ali prakso izkoriščanja živali in želite podati komentar ali ste povprašani po mnenju, to vsekakor storite. Dajte le jasno vedeti, da rešitev problema ni narediti dejavnost ali prakso bolj "humano", temveč da je rešitev v spoznanju, da praksa več kot očitno izraža človeško objestnost, tako kot večina ostale naše uporabe živali in bi morala biti odpravljena – tako kot vse oblike izkoriščanja živali.

Tu sta dva primera:

Vprašanje: Bral sem o gosji jetrni pašteti foie gras. Način proizvodnje je grozljiv, kajne?

Odgovor: Vsekakor. Toda v resnici ni nič drugačen od vseh ostalih živil živalskega izvora, ki jih jemo. Proizvodnja zrezka, ki si ga jedel nocoj ali mleka, ki si ga pil danes zjutraj, vsebuje postopek, ki je enako grozljiv kot tisti pri foie gras. In nobene pravice nimamo ubijati živali samo zato, ker so nam okusne, ne glede na to, kako dobro smo pred tem ravnali z njimi.

Vprašanje: V mesto prihaja cirkus. Kakšno je tvoje mnenje, kot zagovornika živali, o uporabi živali v cirkusih?

Odgovor: Menim, da je to nedopustno. Živalim zadajamo trpljenje in smrt za našo zabavo, kar je pravzaprav v nasprotju z našimi vrednotami, saj se vsi strinjamo s tem, da ni prav  povzročati "nepotrebnega" trpljenja živalim. Poleg tega se uporaba živali v cirkusih v resnici ne razlikuje od jedenja živali, saj je tudi to nekaj, kar počnemo zaradi užitka ali zabave in je prav tako v nasprotju s tem, kar pravimo, da verjamemo. Prav nobenega smisla ni v tem, da obravnavamo nekatere živali kot družinske člane, medtem ko v druge zapikujemo jedilne vilice ali jih mučimo za našo zabavo v cirkusih, živalskih vrtovih, vodnih parkih, na konjskih dirkah, bikoborbah, rodeih, itd.

Če boste vlagali svoj čas in energijo za spremembo zakonodaje v zvezi s prepovedjo uporabe živali v cirkusih, je to ena stvar. Toda, kot že rečeno, trenutno je zaradi kulturnega okolja v katerem živimo veliko bolj smiselno porabljati čas za osredotočanje na živali, ki so uporabljene za hrano, saj le-to predstavlja vsesplošno prakso, ki pravzaprav upravičuje vse ostale oblike izkoriščanja. Toda, če se že odločite imeti kampanjo proti cirkusom, je najmanj kar bi morala vsebovati to, da nasprotujete vsem živalim v cirkusih brez izjeme in jasno poveste, da cirkusi niso nič boljši ali slabši od ostalih oblik uporabe živali. In če vam je resnično mar za živali, bi morali dati jasno vedeti, da ste za odpravo vseh oblik njihove uporabe.

*******

Če še niste vegan, prosim postanite vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe.  

In nikoli, zares nikoli, ne nasedite nerazumni ideji, ki pravi, da moramo promovirati "srečno" oz. "humano" izkoriščanje živali ali postopne "majhne korake", zato da ljudi pripravimo do veganstva. V resnici je ravno obratno: celotna "industrija srečnega/humanega izkoriščanja živali" ima en sam cilj – pripraviti ljudi do tega, da nimajo slabe vesti oz. da se v moralnem smislu počutijo pomirjene ob konzumiranju živalskih proizvodov.

Če so živali moralno pomembne, potem veganstvo ni le ena izmed možnosti - je nuja. Vsaka organizacija, društvo ali posameznik, ki trdi, da pripada gibanju za pravice živali, mora zavzeti jasno stališče, da je veganstvo moralni imperativ. 

Gary L. Francione

Board of Governors Distinguished Professor of Law, Rutgers University

Vse informacije o tem ZAKAJ in KAKO postati vegan dobite na: www.howdoigovegan.com

Prevod: Leon Kralj

Vir: http://www.abolitionistapproach.com/vegan-education-made-easy-part-2/  

Sorodne teme (kliknite na povezavo):

1. Kaj je narobe s "single-issue" kampanjami ter zakaj bi moralo biti veganstvo moralna osnova

2. Je vsaka kampanja hkrati tudi "single-issue" kampanja?

3. Sprevržena usklajenost kampanj za dobrobit živali in "single-issue" kampanj z izkoriščanjem živali

4. "Zmaga"? Za koga?

5. Zakaj kampanje za dobrobit živali in single-issue kampanje NEOBHODNO promovirajo izkoriščanje živali

6. Aktivizem v praksi - 5.del: V moralnem smislu ni razlik med krznom, usnjem, volno in živili živalskega izvora

7. Radikalno različno dojemanje morale med vegani

8. Ali prvič slišite za izraz "Abolicionistični pristop k pravicam živali"? Začnite tukaj.

Aktivizem v praksi - 5.del: V moralnem smislu ni razlik med krznom, usnjem, volno in živili živalskega izvora

Ta blog predstavlja vsebinsko nadaljevanje prejšnjega, ki si ga lahko preberete tukaj (kliknite na povezavo).

...  

Zelo primerno mesto za pogovor o veganstvu je tudi na letalu.

Ko na letalu naročiš kakršenkoli poseben obrok, so tovrstni obroki običajno postreženi prvi. Ko stevardesa pride mimo in vpraša, če je morda kdo naročil "poseben obrok", jaz vedno odgovorim: »Da, naročil sem veganski obrok brez vsakršnih živalskih sestavin.« Običajno me nato oseba ali osebi, ki sedita poleg mene (v primeru, da imam sedež na sredini) vprašata, če imam morda kakšno alergijo oziroma zakaj sem naročil takšen obrok. Takšno vprašanje seveda na široko odpre vrata za pogovor o tem zakaj sem vegan. Odvisno od časa, ki preteče med tem ko dobim svoj obrok in razdelitvijo hrane vsem ostalim, je do sedaj približno 20% ljudi s katerimi sem se pogovarjal, vprašalo stevardeso ko se je vrnila s strežnim vozičkom, če lahko tudi sami dobijo veganski obrok. (Pravzaprav, nikoli ne pričnem jesti svojega obroka, dokler ne pride strežni voziček ponovno naokoli, kajti v primeru, da na njem ni več nobenega veganskega obroka, svojega z veseljem ponudim svojemu sosedu, kar sem ob številnih priložnostih tudi že večkrat storil.)

Nekaj najboljših pogovorov o pravicah živali in veganstvu se je odvilo prav na letalih, še posebej med čezatlantskimi leti. Ko z nekom za 7 ur obtičiš na letalu, so ljudje pogosto zelo veseli, da lahko vsaj nekaj časa preživijo v pogovoru z osebo, ki sedi poleg njih.

Ena izmed mojih najljubših zgodb se je zgodila pred nekaj leti. Bil sem na poti do Pariza in sedel poleg ženske, ki je imela krznen plašč. Ni bila oblečena vanj, pač pa ga je imela nasproti svojega sedeža. Sam sem ravno bral izvod svoje knjige z naslovom "Uvod v pravice živali" (orig. Introduction to Animal Rights), za katero sem takrat razmišljal, da bi izdal drugi ponatis, zaradi česar sem preučeval morebitne popravke, ki bi jih lahko napravil v knjigi. Let je imel zamudo pri odhodu z letališča Newark, tako da sva z žensko kramljala o nadaljnjih letalskih povezavah v Parizu. Opazila je mojo knjigo in vprašala: »Je ta knjiga dobra?« Nasmehnil sem se in dejal, da je to "odlična" knjiga! Vprašala me je, če sem morda tip človeka, ki zagovarja pravice živali. Pritrdil sem, nato pa je naslednjih 30 minut (med katerimi smo bili še vedno na letališču) razlagala o njenih dveh psih in kako zelo ju bo pogrešala med poslovnim potovanjem po Franciji, itd.

Zatem je načela pogovor o njenem krznenem plašču. Rekla mi je: »Moj plašč vas je gotovo ujezil. Se opravičujem.« Pričela mi je pojasnjevati, da so bile lisice, iz katerih je narejen njen krznen plašč "vzrejene na farmi" in da živali niso bile ujete v lovsko past. Pojasnil sem ji, da so na farmah vzrejene živali vsaj toliko mučene kot tiste ujete v past, toda poudaril sem, da nisem ob njenem krznenem plašču - pa če so živali "vzrejene na farmah" ali ujete v past – nič bolj prizadet kot sem ob plašču, izdelanem iz usnja ali volne. Bila je osupla. »Vi ne nosite volne ali usnja?« »Ne«, sem ji odgovoril, »sem vegan.«

Naslednjih 15 minut (še vedno smo bili na letališču) sem porabil za pojasnjevanje o tem kaj je veganstvo in ji zagotovil, da omogoča širok razpon okusne in zdrave hrane in da je logična izbira za vsakogar, ki mu je mar za živali. Nato sem ji namignil, da se lisice, ki so bile ubite za njen krznen plašč v svoji osnovi v ničemer ne razlikujejo od njenih psov, ki ju je žalostna morala pustiti za dva tedna v New Yorku zaradi svoje poslovne poti. Zatem sva začela pogovor o naši moralni shizofreniji, ki vpliva na naše zmedeno razmišljanje o živalih. 

Letalo je vzletelo, pričelo se je deljenje obrokov. Dobil sem svoj veganski obrok in moja soseda je nemudoma vprašala stevardeso, če je morda na voljo še kakšen dodaten veganski obrok. Res je obstajal in zaprosila je zanj. Naslednjih nekaj ur sva porabila za pogovor o pravicah živali in veganstvu in priznal sem ji, da sem avtor knjige po kateri me je vprašala na začetku najinega pogovora.

Čez približno dva meseca po tem letu sem od nje prejel elektronsko pošto. Napisala mi je, da je svoj krznen plašč vrgla v smetnjak in da je na Amazon.com naročila izvod knjige Introduction to Animal Rights. S pomočjo tehnik, ki sem ji jih priporočil (t.i. veganski načrt 1-2-3, pri katerem opustiš vse izdelke živalskega izvora najprej pri enem obroku, nato pri dveh, zatem pri treh in nazadnje še pri vseh prigrizkih) je delala na tem, da postane veganka. Minila sta dodatna dva meseca, ko mi je ponovno pisala, zato da mi pove, da je sedaj veganka.

Poučevanje veganstva je polno izzivov. Živimo v svetu, v katerem večina ljudi brez razmišljanja predvideva, da je uživanje živil živalskega izvora nekaj povsem "normalnega" ali "naravnega". Poučevanje ljudi o veganstvu zahteva nekaj časa; pogosto gre za delo ena-na-ena, za kar si je potrebno vzeti na razpolago nekaj časa.

Toda vsakodnevno življenje nam ponuja številne priložnosti za izobraževanje drugih ljudi in najbolj učinkoviti so tisti pogovori, ki potekajo med dvema razmišljujočima človekoma v mirnem in prijateljskem ozračju.

In vsakdo, ki postane vegan, predstavlja odločilen prispevek k nenasilni revoluciji, ki bo sčasoma obrnila paradigmo stran od gledanja na živali kot na lastnino, h gledanju nanje kot na ne-človeške osebe.

*******

Če še niste vegan, prosim postanite vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe.  

In nikoli, zares nikoli, ne nasedite nerazumni ideji, ki pravi, da moramo promovirati "srečno" oz. "humano" izkoriščanje živali ali postopne "majhne korake", zato da ljudi pripravimo do veganstva. V resnici je ravno obratno: celotna "industrija srečnega/humanega izkoriščanja živali" ima en sam cilj – pripraviti ljudi do tega, da nimajo slabe vesti oz. da se v moralnem smislu počutijo pomirjene ob konzumiranju živalskih proizvodov.

Če so živali moralno pomembne, potem veganstvo ni le ena izmed možnosti - je nuja. Vsaka organizacija, društvo ali posameznik, ki trdi, da pripada gibanju za pravice živali, mora zavzeti jasno stališče, da je veganstvo moralni imperativ. 

Gary L. Francione

Board of Governors Distinguished Professor of Law, Rutgers University

Vse informacije o tem ZAKAJ in KAKO postati vegan dobite na: www.howdoigovegan.com

Prevod: Leon Kralj

Povzeto po: http://www.abolitionistapproach.com/vegan-education-made-easy-part-i/

Sorodne teme (kliknite na povezavo):

1. Ali prvič slišite za izraz "Abolicionistični pristop k pravicam živali"? Začnite tukaj.

2. Aktivizem v praksi - 1.del

3. Aktivizem v praksi - 2.del: Kako govoriti z ne-veganom

4. Aktivizem v praksi - 3.del: Vegetarijanstvo ni prvi korak!

5. Aktivizem v praksi - 4.del: V moralnem smislu ni razlik med "hišnimi ljubljenčki" in živalmi, ki jih jemo

6. Kako govoriti z ne-vegani o veganstvu: 5 osnovnih načel  

7. Radikalno različno dojemanje morale med vegani

8. Mi gremo v novo smer. Greste z nami? 

Aktivizem v praksi - 4.del: V moralnem smislu ni razlik med "hišnimi ljubljenčki" in živalmi, ki jih jemo

Pogosto slišim koga reči, da je izobraževati ljudi o veganstvu, še posebno neznance, zelo težko.

Ravno obratno, naše vsakodnevne interakcije z ljudmi ponujajo ogromno priložnosti za pogovor o veganstvu.

Na primer, pred časom sem moral peljati enega izmed svojih psov k specialistu na veterinarsko fakulteto Univerze v Pennsylvaniji. Z menoj v čakalnici je sedela ženska, ki jo bom za potrebe tega bloga poimenoval Jane, čeprav to ni bilo njeno pravo ime. Jane je imela s seboj hrta. In kot se rado zgodi, ko se na takšnem kraju srečata dva človeka s svojima ne-človeškima kompanjonoma, sva se pričela pogovarjati o zdravstvenih težavah najinih psov, zaradi katerih sva prišla na veterino. Jane mi je med drugim razložila, da je svojega psa posvojila s strani društva, ki rešuje živali, jaz pa sem ji dejal, da je bil naš pes najden pod zapuščenim avtomobilom.

Po minuti ali dveh pogovora o tem, kako grozljiva je industrija vzrejanja hrtov za pasje dirke, sem Jane omenil, da sem pred mnogimi leti poučeval na Univerzi Pennsylvania ter da je bila ta univerza takrat razvpita po tem, da je izvajala grozljive poskuse, testiranja in "izobraževalne" postopke na psih in drugih živalih. Rekla je, da je slišala o teh poskusih, jaz pa sem izpostavil kako čudno je, da je bil del univerzitetne stavbe namenjen veterini za pomoč ljubljenim živalim, drugi del stavbe pa je bil namenjen mučenju živali, ki niso bile nikogaršnji družinski člani. Jane je dejala, da resnično ni nobenega smisla v tem, da nekatere pse in mačke obravnavamo kot družinske člane, druge pa kot poskusne zajčke.

»Prav imate,« sem odvrnil. »Toda v mnogo ozirih se v ničemer ne razlikujemo od teh veterinarjev na univerzi. Nekatere živali obravnavamo kot družinske člane, drugim pa škodujemo.«

Jane me je zaprepadeno pogledala. »Kako to mislite? Sama nikoli ne bi poškodovala psa ali mačko.« Pogovor sem speljal stran od psov in mačk in pričel govoriti o kravah, pujsih in piščancih ter o tem kako se v resnici v ničemer ne razlikujejo od psov in mačk. Mar nismo ljudje čudni, da po eni strani obravnavamo nekatere živali kot družinske člane, jih imamo radi in razpoznavamo njihovo osebnost, medtem ko istočasno zapikujemo vilice v neke druge živali, ki se v ničemer – moralno ali izkustveno – ne razlikujejo od tistih, ki jih imamo radi?

Jane je za trenutek utihnila, nato pa me je vprašala, »ali ste vegetarijanec?«

»Vegan sem,« sem odvrnil.

»Hočete reči, da ne pijete niti mleka?« me je vprašala.

»Res je. Ne jem niti jajc, niti nobenih mlečnih izdelkov.«

»Razumem, da ne jeste mesa. Toda kaj je narobe z mlečnimi izdelki in jajci?«

»Vse. Živali, uporabljene v mlečni ali jajčni industriji se dlje časa vzdržuje pri življenju v primerjavi z njihovimi "mesnimi" sotrpinkami, z njimi se ravna še celo slabše, nazadnje pa končajo v isti grozljivi klavnici.«

Jane je delovala zaskrbljeno.

»Toda, ali ni težko biti vegan?« me je vprašala.

»Nikakor,« sem odvrnil. »Neverjetno enostavno je. Poleg tega, da je to edina pravilna poteza, če smatramo živali za člane moralne skupnosti, je prav tako boljše za naše zdravje in okolje.« V naslednjih nekaj minutah sem obrazložil še zdravstvene koristi veganske prehrane in ekološko katastrofo, ki jo okolju povzroča živinoreja.

Najin pogovor je zastal za 30 sekund, nato pa me je vprašala: »Mi lahko priskrbite nekaj informacij o tem kako postati vegan?«

»Seveda. Dajte mi vaš elektronski naslov.« To je tudi storila.

Nato sva še nekaj minut govorila o širokem razponu veganske hrane, ki je dandanes na razpolago, potem pa sva bila z mojim psom poklicana k veterinarju. Še isto popoldne sem Jane poslal številne informacije o veganstvu – tako z vidika etike, zdravja in okoljskih vprašanj ter nekaj praktičnih nasvetov o prehrani in kako pripraviti hitre, enostavne in okusne veganske obroke. Tega večera sem prejel kratek odgovor: »Hvala. Poslano bom z zanimanjem prebrala.«

Čez približno mesec dni sem prejel elektronsko pošto od Jane. V pismu je med drugim napisala: »Postala sem že 60% veganka in stremim k 100%. Se že počutim boljše tako telesno kot psihično. Uporabljam tudi vegansko hrano za pse, ki ste mi jo priporočili in psička je navdušena! Hvala, da ste si vzeli čas.«

Veterinarske čakalnice in ordinacije so vedno odlična mesta za sprožitev pogovora o veganstvu. Tamkajšnji ljudje so osredotočeni na svoje živalske prijatelje in so na splošno čustveno zelo dovzetni za bolj abstraktno razmišljanje o živalih. Ne spomnim se, da bi sploh kdaj bil pri veterinarju (v nekem obdobju smo imeli doma celo 7 rešenih psov, tako da sem bil večkrat primoran iti veterino) in da ne bi tam z nekom pričel pogovora, ki je naposled pripeljal do veganstva.

*******

Če še niste vegan, prosim postanite vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe.  

In nikoli, zares nikoli, ne nasedite nerazumni ideji, ki pravi, da moramo promovirati "srečno/humano izkoriščanje" živali ali postopne "majhne korake", zato da ljudi pripravimo do veganstva. V resnici je ravno obratno: celotna "industrija srečnega izkoriščanja živali" ima en sam cilj – pripraviti ljudi do tega, da nimajo slabe vesti oz. da se v moralnem smislu počutijo pomirjene ob konzumiranju živalskih proizvodov.

Če so živali moralno pomembne, potem veganstvo ni le ena izmed možnosti - je nuja. Vsaka organizacija, društvo ali posameznik, ki trdi, da pripada gibanju za pravice živali, mora zavzeti jasno stališče, da je veganstvo moralni imperativ. 

Gary L. Francione

Board of Governors Distinguished Professor of Law, Rutgers University

Vse informacije o tem ZAKAJ in KAKO postati vegan dobite na: www.howdoigovegan.com

Prevod: Leon Kralj

Povzeto po: http://www.abolitionistapproach.com/vegan-education-made-easy-part-i/

Sorodne teme (kliknite na povezavo):

1. Ali prvič slišite za izraz "Abolicionistični pristop k pravicam živali"? Začnite tukaj.

2. Aktivizem v praksi - 1.del

3. Aktivizem v praksi - 2.del: Kako govoriti z ne-veganom

4. Aktivizem v praksi - 3.del: Vegetarijanstvo ni prvi korak!

5. Kako govoriti z ne-vegani o veganstvu: 5 osnovnih načel  

6. Radikalno različno dojemanje morale med vegani

7. Mi gremo v novo smer. Greste z nami?

Gorila Harambe in piščanec

Veliko ljudi je zelo razburjenih zaradi uboja Harambeja, goriljega zapornika v živalskem vrtu v Cincinnatiju. 

Ljudje se upravičeno razburjajo. Ni bilo prav zapreti Harambeja v živalski zapor, kot tudi ni bilo prav, da so ga ubili. 

Toda to, kar so storili Harambeju, ni nič bolj narobe od tega kar delamo vsem živalim, ki jih uporabljamo za hrano (ali katerekoli druge namene). 

Harambe je precej težji od malega piščanca, čigar telo se prodaja v trgovini za nekaj evrov. Toda z moralnega vidika imata Harambe in brezimeni piščanec enakovredno težo. Harambe ceni svoje življenje enako kot piščanec ceni svoje. In oba cenita svoje življenje enako kot ti ceniš svoje. Življenje je ljubo vsem. 

Če nasprotuješ temu kar so storili Harambeju in nisi vegan, vedi, da ni nobene moralne razlike med živaljo, za katero misliš, da je "posebna" in živaljo, ki jo ješ. 

Razpoznaj moralno vrednost vseh čutečih bitij in postani vegan.

*******

Če še nisi vegan, prosim postani vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe.

Če so živali moralno pomembne, potem veganstvo ni le ena izmed možnosti – je nuja. Vsaka organizacija, društvo ali posameznik, ki trdi, da pripada gibanju za pravice živali, mora zavzeti jasno stališče, da je veganstvo moralni imperativ.

www.howdoigovegan.com

Sorodne teme (kliknite na povezavo):

1. Živali: naša moralna shizofrenija

2. Kaj je narobe s "single-issue" kampanjami ter zakaj bi moralo biti veganstvo moralna osnova

3. "Single-issue" kampanje v človeškem in živalskem kontekstu

4. Skrivno snemanje v klavnicah in na živinorejskih farmah - ali se tako res preprečijo "zlorabe"?

5. Absurdnost kampanj za dobrobit živali - 5.del: "Prepoved" lova v Veliki Britaniji: odlična poslovna priložnost za welfare organizacije

6. Moralna "večvrednost" ljudi ali kako je pes rešil življenje svojemu prijatelju

7. Kaj lahko VSAKDO izmed nas stori za dosego odprave izkoriščanja živali 

8. Video: Predavanje prof. Francioneja z naslovom "The Problem with Welfare Reforms and Single-Issue Campaigns"

Aktivizem v praksi – 3.del: Vegetarijanstvo ni prvi korak!

Vsak vegan je že velikokrat slišal s strani neveganov izraženo stališče, da vegetarijanstvo predstavlja korak naprej v moralnem smislu oz. da celo zadosti naši moralni dolžnosti do živali. In ta "kmečka logika" se je zdaj razpasla še med vegani, ki nagovarjajo ljudi k vegetarijanstvu, kot neke vrste moralnemu napredku oz. enemu izmed načinov za zmanjševanje trpljenja živali.

Naj poudarim, da je tovrstni način razmišljanja popolnoma zgrešen. Druge ljudi, vključno in še posebej "vsejedce", bi morali izobraževati izključno o veganstvu ter nikoli ne bi smeli oglaševati vegetarijanstva kot moralno bolj zaželenega od "vsejedstva".

V moralnem smislu namreč ne obstaja nikakršna razlika med mesom in drugimi izdelki živalskega izvora. Živali, ki so izkoriščane za mleko se na splošno dlje časa vzdržuje pri življenju v primerjavi s tistimi, ki so izkoriščane za meso in z njimi se ravna prav tako slabo, če ne še slabše, ter nazadnje končajo v isti klavnici. Še več, klanje živali za meso in mlečna industrija sta neločljivo povezana, saj teletina ne bi obstajala brez mlečne industrije in krave mlekarice so nazadnje vse zaklane in pojedene.

Promovirati vegetarijanstvo namesto veganstva je podobno – in enako nesmiselno – kot bi nekdo trdil, da obstaja moralna razlika med uživanjem mesa lisastih krav in mesa krav brez lis.

Ko promoviramo tovrstno umetno razlikovanje, postane še težje za tistega, ki se odreče mesu, da postane vegan, saj v tem ne vidi tehtnega razloga. Tako pogosto, kot sem slišal zagovornike živali govoriti, da bi morali promovirati vegetarijanstvo namesto veganstva, sem slišal tudi vegane razlagati, da so obtičali pri vegetarijanstvu dolga leta preden so postali vegani ravno zato, ker so verjeli, da so "sočutni" in delujejo moralno ter da so odvezani svoje moralne dolžnosti do živali s tem, če ne jedo mesa, a uživajo mlečne izdelke.

Nikoli ne bi smeli prikazovati, da obstaja nekakšna moralna razlika med mesom in mlečnimi izdelki.  Enako kot je moralno zgrešeno uživati meso, je tudi moralno zgrešeno uživati mlečne izdelke in druga živila živalskega izvora (ribe, jajca, itd.).

Postopni koraki

Pogosto me sprašujejo kaj reči nekomu, ki pravi, da se strinja z moralno teorijo veganstva, a trdi, da ne more takoj postati vegan.

Kot prvo, vedno poudarim, da je postati vegan zelo enostavno. Odločno zavračam stališče, ki ga promovirajo številni zagovorniki živali, češ da je biti vegan težko. Zelo enostavno je. Vegan sem že 34 let. Nekoliko težje je bilo takrat ko sem začel, toda tudi leta 1982 ni bilo preveč težko. Leta 2016 pa je to sploh otročje lahko. In če želite jesti zdravo ter se izogibati predelani hrani, je še lažje.

Drugič, nikoli ne spodbujam ljudi naj uživajo jajca "proste" reje, ekološko mleko, meso "srečno" izkoriščanih živali, ipd. Kot prvo, vse te živali so mučene. Čeprav so živali vzrejene v pogojih domnevno "proste" reje, ali čigar izdelki se oglašujejo kot "ekološki", so vzrejene v pogojih, ki so morda za odtenek manj brutalni kot na običajnih intenzivnih farmah, toda še vedno so mučene. Takšnih izdelkov ne bi nikoli skušal prikazovati drugače kot to kar v resnici so: trik, ki je namenjen temu, da se ljudje počutijo bolj prijetno ob jedenju živali.

Tretjič, tiste, ki so resnično nepripravljeni, da bi postali vegani takoj, spodbujam k sledenju t.i. "veganskega 1-2-3 načrta". Le-ta vpeljuje veganstvo v treh stopnjah. Oseba najprej postane vegan za zajtrk za določeno obdobje (nekaj tednov, mesec). Nato vidi, kako je to enostavno ter kako okusni in hranilni so takšni zajtrki. Nato za neko obdobje vpelje še veganska kosila, kasneje še večerje in potem je vegan.

Čeprav menim, da je upoštevanje "veganskega 1-2-3 načrta" bolj zaželeno od jedenja mesa "srečno" izkoriščanih živali ali mlečnih izdelkov, nikoli ne dam vedeti, da je jedenje živil živalskega izvora lahko kadarkoli (niti med 1-2-3 načrtom) moralno sprejemljivo. Vedno sem jasen, da je veganstvo edina smiselna poteza, če jemlješ interese živali resno. Zagovornik živali mora vedno dati jasno vedeti, da četudi nagovorjena oseba ni pripravljena postati vegan nemudoma, je nič manj od veganstva ne odvezuje njene moralne dolžnosti do živali. 

*******

Če še niste vegan, prosim postanite vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe.  

In nikoli, zares nikoli, ne nasedite nerazumni ideji, ki pravi, da moramo promovirati "srečno/humano izkoriščanje" živali ali postopne "majhne korake", zato da ljudi pripravimo do veganstva. V resnici je ravno obratno: celotna "industrija srečnega izkoriščanja živali" ima en sam cilj – pripraviti ljudi do tega, da nimajo slabe vesti oz. da se v moralnem smislu počutijo pomirjene ob konzumiranju živalskih proizvodov.

Če pravimo, da imajo živali moralno vrednost (če niso predmeti), potem veganstvo ni le ena izmed možnosti - je nuja. Vsaka organizacija, društvo ali posameznik, ki trdi, da pripada gibanju za pravice živali, mora zavzeti jasno stališče, da je veganstvo moralni imperativ. 

Gary L. Francione

Board of Governors Distinguished Professor of Law, Rutgers University

Prevod: Leon Kralj

Povzeto po: http://www.abolitionistapproach.com/media/pdf/the-vegan-2010spring.pdf

Sorodne teme (kliknite na povezavo):
1. Odprto pismo Daniju Sušniku, predsedniku Slovenskega veganskega društva

2. Aktivizem v praksi - 1.del

3. Aktivizem v praksi - 2.del: Kako govoriti z ne-veganom

4. Kako govoriti z ne-vegani o veganstvu: 5 osnovnih načel  

5. Radikalno različno dojemanje morale med vegani

6. Resnica o "gibanju za pravice živali"

7. Uvod v moralne zablode "zagovornikov" pravic živali

8. Mi gremo v novo smer. Greste z nami?

9. Ali prvič slišite za izraz "Abolicionistični pristop k pravicam živali"? Začnite tukaj.

Aktivizem v praksi – 2.del: Kako govoriti z ne-veganom

Zagovorniki živali me pogosto sprašujejo: kako naj govorimo z neveganom o veganstvu, ne da bi ga že na začetku odvrnili?

Lažje je, kot si mislite. Na splošno velja, da je vedno lažje razpravljati o tem z nekom, ki ne čuti, da ga obsojate in ki ga spodbudite k razmišljanju.

Torej, priporočljivo je, da se pogovarjate o veganstvu brez vsakršnega obsojanja. Vedite, da je za večino ljudi jedenje mesa, mlečnih izdelkov ali jajc in nošenje usnja, volne in svile nekaj tako normalnega kot dihanje zraka ali pitje vode. Nekdo, ki uživa mlečne izdelke ali uporablja živalske proizvode običajno ni slaba oseba.

Najučinkovitejši način za to, da pripraviš nekoga do tega, da razume bistvo veganstva je, da mu pokažeš kako se le-to sklada s tem v kar sicer že verjame. To lahko storiš na številne načine. Predstavljam vam konkretni primer dialoga z nekom, ki sem ga imel na radiu v pogovorni oddaji:

»Ali se strinjate s stališčem, da ni prav povzročati trpljenja ali smrti živalim po nepotrebnem?«

»Da, seveda.«

»Lahko bi sicer na dolgo in široko razpravljala o tem kaj pomeni "po nepotrebnem", toda ali se strinjate, da ni prav povzročati živalim trpljenja ali smrti za zabavo, iz užitka ali navade?«

»Jasna stvar. Normalno. Bil sem zgrožen, ko je prišla na dan zgodba, da je bil Michael Vick [igralec ameriškega nogometa] vpleten v prirejanje pasjih bojev. Menim, da je takšno početje barbarsko.«

»Zakaj?«

»Saj je očitno zakaj. Zato, ker ni prav, da živali trpijo in umirajo za našo zabavo.«

»Ali jeste meso, sir ali pijete mleko?«

»Da, ne jem ravno veliko govedine, ker vem, da to ni dobro za zdravje, toda jem svinjino, piščanca in ribo. In obožujem sir in sladoled.«

»Kakšna je razlika med tem kar počnete vi in kar je storil Michael Vick?«

»Kako, prosim? Ne razumem.«

»Torej, Michael Vick je živalim zadajal trpljenje in smrt, zato ker je užival v rezultatih tega početja. Tisti med nami, ki jedo meso in mlečne izdelke prav tako zadajajo trpljenje in smrt živalim, zato ker uživajo v rezultatih tega početja. Edina razlika je, da mi plačamo nekomu drugemu, da namesto nas opravi umazano delo.«

»Toda med tema dvema početjema je vendar razlika.«

»Kakšna razlika? Jesti živila živalskega izvora je nepotrebno. Pravzaprav številni zdravniki soglašajo, da so živila živalskega izvora pogubna za človekovo zdravje. Poleg tega predstavlja živinoreja pravo ekološko katastrofo. Najboljše opravičilo, ki ga lahko ponudimo za zadajanje bolečine, trpljenja in smrti več kot 70 milijardam kopenskih in bilijonu morskih živali letno je, da so dobrega okusa.«

»Še nikoli nisem o tem razmišljal na tak način.«

Zatem smo v oddaji govorili še o ravnanju s kravami "mlekaricami" v mlečni industriji in kokošmi "nesnicami" v perutninski industriji. Tri dni kasneje mi je oseba, s katero sem se pogovarjal, pisala, da se je odločila, da postane vegan.  

*******

Če še niste vegan, prosim postanite vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe.  

In nikoli, zares nikoli, ne nasedite nerazumni ideji, ki pravi, da moramo promovirati "srečno/humano" izkoriščanje živali ali postopne "majhne korake", zato da bodo ljudje postali vegani. V resnici je ravno obratno: celotna "industrija srečnega izkoriščanja živali" ima en sam cilj – pripraviti ljudi do tega, da nimajo slabe vesti oz. da se v moralnem smislu počutijo pomirjene ob konzumiranju živalskih proizvodov.

Če pravimo, da imajo živali moralno vrednost (če niso predmeti), potem veganstvo ni le ena izmed možnosti - je nuja. Vsaka organizacija, društvo ali posameznik, ki trdi, da pripada gibanju za pravice živali, mora zavzeti jasno stališče, da je veganstvo moralni imperativ. 

Gary L. Francione

Board of Governors Distinguished Professor of Law, Rutgers University

Prevod: Leon Kralj

Povzeto po: http://www.abolitionistapproach.com/media/pdf/the-vegan-2010spring.pdf

Avdio posnetek o tem kako govoriti z nevegani o veganstvu: http://www.abolitionistapproach.com/media/podcast/20100914-araa-commentary-19.mp3

Sorodne teme (kliknite na povezavo):

1. Aktivizem v praksi - 1.del

2. Aktivizem v praksi – 7.del: Letak o abolicionističnem pristopu k pravicam živali
3. Radikalno različno dojemanje morale med vegani

4. Resnica o "gibanju za pravice živali"

5. Kako govoriti z ne-vegani o veganstvu: 5 osnovnih načel

6. O aktivizmu

7. Trije enostavni koraki za učinkovito zagovorništvo pravic živali

8. Ali prvič slišite za izraz "Abolicionistični pristop k pravicam živali"? Začnite tukaj.