Spodnji
pogovor (kot se ga spomnim "iz glave", glede na to, da si nisem
zapisoval) je potekal med menoj in mojo sodelavko iz Univerze Rutgers. Zdaj je
veganka. Pogovor se je zgodil pred tremi tedni.
Ona: "V redu, strinjam se, da ne bi smeli grdo
ravnati z živalmi, toda ne sprejmem tega, da bi morali postati vegani."
Jaz: "Ok, zakaj meniš, da ne bi smeli grdo ravnati z živalmi?"
Jaz: "Ok, zakaj meniš, da ne bi smeli grdo ravnati z živalmi?"
Ona: "Pač,
zato ker to ni prav."
Jaz: "Zakaj ne?"
Ona: "Kako to misliš, ´zakaj ne´?"
Jaz: "Zakaj se ti ne zdi prav, če ljudje grdo ravnajo z živalmi? Saj živali ne štejejo nič v moralnem smislu, kajne?"
Ona: "Ne, ni res. Seveda štejejo."
Jaz: "Kako? Kaj to pomeni?"
Ona: "To pomeni, da jih ne smemo trpinčiti brez tehtnega razloga."
Jaz: "In kaj je tehten razlog?"
Ona: "Nekaj, kar zahteva nujo."
Jaz: "Ok, je lahko užitek tehten razlog?"
Ona: "Ne, seveda ne. "
Jaz: "Priročnost?"
Ona: "Ne."
Jaz: "Zakaj ne?"
Ona: "Kako to misliš, ´zakaj ne´?"
Jaz: "Zakaj se ti ne zdi prav, če ljudje grdo ravnajo z živalmi? Saj živali ne štejejo nič v moralnem smislu, kajne?"
Ona: "Ne, ni res. Seveda štejejo."
Jaz: "Kako? Kaj to pomeni?"
Ona: "To pomeni, da jih ne smemo trpinčiti brez tehtnega razloga."
Jaz: "In kaj je tehten razlog?"
Ona: "Nekaj, kar zahteva nujo."
Jaz: "Ok, je lahko užitek tehten razlog?"
Ona: "Ne, seveda ne. "
Jaz: "Priročnost?"
Ona: "Ne."
Jaz: "Navada?"
Ona: "Tudi
ne."
Jaz: "V redu. Ugotovila sva torej, da se že strinjaš s tem, da je tvoja moralna dolžnost postati veganka."
Jaz: "V redu. Ugotovila sva torej, da se že strinjaš s tem, da je tvoja moralna dolžnost postati veganka."
[Za prehranjevanje z živalmi namreč ljudje nimamo nobenega
drugega razloga kot ravno užitek ob okusu, priročnost ali navada, saj nam ni potrebno
jesti živali, da bi zadostili optimalnemu zdravju – prej obratno; op.p.]
Govorila
sva še približno 2 uri, predvsem o konkretnih prehranskih zadevah. Povabil sem
jo na našo spletno stran www.howdoigovegan.com.
Včeraj sem jo ponovno srečal. Postala je veganka. Ni šla skozi nobeno vmesno
fazo zmanjševanja uživanja mesa, vegetarijanstva, uživanja jajc iz "proste" reje ali mesa
krav "izpod planin", ipd. Veganka je. Ponosno mi je povedala tudi, da je
ravnokar kupila svoj prvi par ne-usnjenih čevljev.
Tudi
vi ste sposobni speljati takšen pogovor. Vsi smo ga. In učinkuje. Pravzaprav je
ustvarjalno, nenasilno vegansko izobraževanje edina stvar, ki zares učinkuje.
*******
Če
so živali moralno pomembne, potem veganstvo ni le ena izmed možnosti - je nuja.
Vsaka organizacija, društvo ali posameznik, ki trdi, da pripada gibanju za
pravice živali, mora zavzeti jasno stališče, da je veganstvo moralni
imperativ.
In
nikoli, zares nikoli, ne nasedite nerazumni ideji, ki pravi, da moramo
promovirati "srečno/humano izkoriščanje" živali ali
postopne "majhne korake", zato da ljudi pripravimo do veganstva.
V resnici je ravno obratno: celotna "industrija srečnega izkoriščanja
živali" ima en sam cilj – pripraviti ljudi do tega, da nimajo slabe vesti
oz. da se v moralnem smislu počutijo pomirjene ob konzumiranju živalskih
proizvodov.
Gary L.
Francione
Board
of Governors Distinguished Professor of Law, Rutgers University
Prevod:
Leon Kralj
Sorodne
teme (kliknite
na povezavo):
3. O aktivizmu
7.
Trije enostavni koraki za učinkovito zagovorništvo pravic živali
Ni komentarjev:
Objavite komentar