ponedeljek, 15. februar 2016

Mnogo ljudi je jeznih name – in imajo prav

1. Mnogo ljudi je jeznih, ker sem (kot temu pravijo oni) "absolutist", ki vztraja, da ne moremo upravičiti nobene oblike izkoriščanja živali.


Prav imajo.

V odnosu do tega sem absolutist – enako kot sem absolutist kar zadeva posilstvo, zlorabo otrok in druge kršitve temeljnih človekovih pravic. Pravzaprav ne bi hotel biti nič drugega kot to. Absolutizem je edini moralno sprejemljivi odziv na kršitev temeljnih pravic, bodisi ljudi ali živali.


2. Jezni so, ker zavračam njihove dozdevne "empirične dokaze", ki kažejo, da promoviranje welfare reform [reform za dobrobit živali v npr. mesni ali mlečni industriji; op.p.] in promoviranje ne-veganstva "učinkovito" pomaga živalim, mnogo bolj "učinkovito" kakor promoviranje veganstva kot moralnega imperativa.


Prav imajo.

Za kaj takega ne obstajajo nikakršni dokazi. Dr. Casey Taft, mednarodno priznani raziskovalec in profesor na Bostonski univerzi je njihove dozdevne "študije" razkril kot "psevdoznanost", ki se jo zagovorniki welfare pristopov poslužujejo takrat, ko jim to ustreza. 
[Tudi sam sem razčlenil njihove "ugotovitve", ki jih zmotno označujejo za znanstveno preverjene - glej povezavo http://leonkralj.blogspot.si/2015/09/znanstveni-dokazi-o-ucinkovitosti.html ; op.p.] 


3. Jezni so, ker smatram vse velike korporacijske dobrodelne ustanove za zaščito živali za nič drugega kot biznis, ki razprodaja interese živali v zameno za stalen dotok donacij.


Prav imajo.

Osupne me, ko vidim, da te organizacije promovirajo "srečno" izkoriščanje živali in "redukcitarijanstvo", sodelujejo z institucionalnimi izkoriščevalci, podeljujejo priznanja oblikovalcem klavnic in promovirajo idejo, da obstaja "sočuten" način izkoriščanja živali. Zavračam idejo, da bi morali promovirati škodovanje živalim na domnevno "boljše" načine, z namenom pridobiti več denarja, s katerim bi nato domnevno pomagali živalim.


4. Jezni so, ker zavračam njihovo idejo, ki pravi, da ne smemo promovirati veganstva kot moralne osnove, saj gre vendar za "osebne poti" posameznika in da je z nagovarjanjem k "majhnim postopnim korakom" vse v najlepšem redu.


Prav imajo.

Predstavljajte si, da bi nekdo rekel: 
"Potreboval sem dolgo časa, da sem prenehal biti rasist, zato mislim, da bi gibanje za državljanske pravice moralo promovirati idejo, da naj vsakdo sprejema enakopravnost v svojem tempu. Če kdorkoli misli, da je v redu diskriminirati temnopolte ljudi, ga ne smemo obsojati. Če govorimo, da je enakopravnost nedvoumna moralna osnova, potem samo odvračamo ljudi. Potrebujemo počasne in postopne korake. Začnimo z akcijo »Ponedeljek brez rasističnih vicev«."

Kdor zavzame različni stališči v primerih, ko gre za kršenje temeljnih pravic ljudi ali kršenje temeljnih pravic živali, se poslužuje specizma.


5. Jezni so, ker trdim, da je vsakdo sposoben razumeti zakaj bi moralo biti veganstvo moralna osnova.


Prav imajo.

Zavračam idejo, da "matere samohranilke ne zmorejo razumeti moralnih načel" (kot je v nedavni javni debati z menoj na prireditvi Vegfest v Londonu izjavil Tony Wardle, predsednik organizacije za zaščito živali Viva), ali da "moramo vzeti v ozir omejenost običajnih ljudi", ker ne posedujejo potrebnih "intelektualnih in moralnih sposobnosti" (kot je izjavil Ronnie Lee, ustanovitelj organizacije ALF – Animal Liberation Front), ali da ljudje preprosto ne zmorejo razumeti veganskega sporočila, ker je preveč "ekstremno" (kot vsakodnevno izjavljajo praktično vse "organizacije za živali").

Trdno verjamem, da mnogo – če ne celo vsi – ljudje že sprejemajo moralne ideje, ki jih lahko vodijo k veganstvu. Resnični problem predstavljajo organizacije in društva za zaščito/pravice živali, ki govorijo ljudem, da lahko živalske produkte konzumirajo "s sočutjem", ne pa domnevno omejena inteligenca "običajnih ljudi". "Običajni ljudje" niso problem. Problem so "živaloljubci". 


6. Jezni so, ker zavračam njihove single-issue kampanje [kampanje, ki se osredotočajo le na točno določeno posamično problematiko, npr. krzno, jajca baterijske reje, foie gras pašteto, ipd.; op.p.], kot nekaj kar neobhodno promovira izkoriščanje živali.


Prav imajo.

Tovrstne kampanje neizogibno promovirajo idejo, da so tisti živalski izdelki, ki niso zajeti v kampanji, moralno sprejemljivi ter s tem ohranjajo izkoriščanje živali in specistično ideologijo.

Na primer, kampanja, ki nasprotuje uživanju gosjih jeter (foie gras), v javnosti neobhodno sproži idejo, da je uživanje gosjih jeter hujše od uživanja ostalih živalskih proizvodov ter da je uživanje teh ostalih proizvodov moralno sprejemljivo. Če to ne bi bilo sporočilo kampanje, potem ne bi prejeli podpore oz. donacij od ljudi, ki sicer nasprotujejo gosjim jetrom, a mislijo, da ni z jedenjem ostalih živil živalskega izvora nič narobe.


7. Jezni so, ker vztrajam, da ne potrebujemo vseh teh velikih "dobrodelnih" ustanov za "zaščito" živali, temveč da je namesto tega potrebno zagnati gibanje, ki se osredotoča na izvor problema in ki ne vsebuje nobenih priponk s pozivom "doniraj!".


Prav imajo.

Sprememba paradigme od živali kot lastnine do živali kot osebe se ne bo nikoli zgodila, razen in dokler ne bomo imeli gibanja, ki ga bodo sestavljali ljudje, ki niso odvisni od donacij (in ki niso odvisni od sprevrženih finančnih stimulacij izhajajočih iz le-teh) ter v svojih skupnostih izobražujejo svoje sosede, prijatelje in sorodnike o veganstvu kot moralnem imperativu.

Pokojni Nelson Mandela je dejal: "Izobraževanje je najmočnejše orožje, ki ga lahko uporabiš, da spremeniš svet."

Poučevanje o temeljih pravičnosti ne potrebuje nadutih organizacij in društev, izvršnih direktorjev ali pozivov k donacijam. Potrebuje predane posameznike.

Kot je nekoč ugotovila Margaret Mead: "Nikoli ne dvomite, da lahko majhna skupina napredno mislečih in predanih posameznikov spremeni svet; pravzaprav je to edino kar ga kdajkoli sploh je."


8. Jezni so, ker združujem prizadevanje za pravice živali s prizadevanjem za človekove pravice.


Prav imajo.

To počnem že vse od 80-ih let prejšnjega stoletja, ko sem se pridružil gibanju za pravice živali. Tako ljudem kot živalim pogosto nadenemo oznako "tisti drugi" ["manjvredni"; op.p.], kar nam dovoljuje, da kršimo temeljne pravice obeh skupin. Zato je potrebno v celoti zavrniti tovstno označevanje. Zavedam se, da to ni dobra novica za tiste, ki zbirajo finančna sredstva za svoje single-issue in welfare kampanje, saj želijo dobiti donacije od čim širšega kroga ljudi, torej tudi od tistih, ki so rasisti, seksisti, homofobi, antisemiti, islamofobi, itd. Toda to je precej patetičen razlog za zavrnitev očitne povezave med človekovimi pravicami in pravicami živali.


9. Jezni so, ker povsod po svetu vznika izvorno abolicionistično gibanje.


Prav imajo.

Abolicionistično gibanje se širi. In natanko to je razlog zakaj si zagovorniki welfare pristopa tako zelo prizadevajo zatreti ideje predstavljene tukaj in na mojih spletnih straneh. Napačno tolmačijo izraz "abolicija" kot nekaj kar naj bi dopuščalo oz. upravičevalo njihove welfare reforme, single-issue kampanje, "redukcitarijanstvo" in ostale pristope temelječe na izdajstvu živali, ki jih propagirajo, ter skušajo popačiti moja stališča, me napadati na osebni ravni in očrniti.

Abolicionistično gibanje, ki ga predstavljam, nima pisarne, nima zaposlenih, nima statusa dobičkonosne organizacije, ne zbira donacij, skratka nima ničesar razen prodorne ideje. Ljudje imajo svobodno voljo, da sprejmejo ali zavrnejo argumente, ki jih podajam v zagovor te ideje. In mnogo ljudi razpoznava in sprejema te argumente za tehtne in utemeljene ter privzema abolicionistična stališča.

To resno ogroža dobičkonosnost posla welfare reform in "srečnega" izkoriščanja živali.

To dela nepomembne in zlonamerne ljudi zavistne.

Skratka, če povzamem, resnično razumem zakaj so jezni.

In to, da reagirajo na takšen način, smatram kot merilo uspešnosti in kredibilnosti abolicionističnega stališča. 


********  
Če še niste vegan, prosim postanite vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe.  

In nikoli, zares nikoli, ne nasedite nerazumni ideji, da moramo promovirati "srečno/humano izkoriščanje" živali ali postopne "majhne korake", da ljudi pripravimo do veganstva. V resnici je ravno obratno: celotna industrija "srečnega izkoriščanja" živali ima en sam cilj – pripraviti ljudi do tega, da nimajo slabe vesti in da se počutijo bolj lagodno ob izkoriščanju živali. 

Če so živali moralno pomembne, potem veganstvo ni opcija - je nuja. Vsaka organizacija ali društvo, ki trdi, da pripada gibanju za pravice živali, mora zavzeti trdno stališče, da je veganstvo moralni imperativ



Gary L. Francione
Board of Governors Distinguished Professor, Rutgers University

4. november, 2015

-----------

Prevod: Leon Kralj



Povezave:

Ni komentarjev:

Objava komentarja