1. Mnogo ljudi je jeznih, ker sem (kot temu pravijo oni) "absolutist", ki vztraja, da ne moremo upravičiti nobene oblike izkoriščanja živali.
Prav imajo.
V odnosu do tega sem absolutist – enako kot
sem absolutist kar zadeva posilstvo, zlorabo otrok in druge kršitve temeljnih
človekovih pravic. Pravzaprav ne bi hotel biti nič drugega kot to. Absolutizem
je edini moralno sprejemljivi odziv na kršitev temeljnih pravic, bodisi ljudi
ali živali.
2. Jezni so, ker zavračam njihove dozdevne "empirične dokaze", ki kažejo, da promoviranje welfare reform [reform za dobrobit živali v npr. mesni ali mlečni industriji; op.p.] in promoviranje ne-veganstva "učinkovito" pomaga živalim, mnogo bolj "učinkovito" kakor promoviranje veganstva kot moralnega imperativa.
Prav imajo.
Za kaj takega ne obstajajo nikakršni dokazi. Dr. Casey Taft,
mednarodno priznani raziskovalec in profesor na Bostonski univerzi je njihove
dozdevne "študije" razkril kot "psevdoznanost", ki se jo zagovorniki welfare
pristopov poslužujejo takrat, ko jim to ustreza.
[Tudi sam sem razčlenil njihove "ugotovitve", ki jih zmotno označujejo za znanstveno preverjene - glej povezavo http://leonkralj.blogspot.si/2015/09/znanstveni-dokazi-o-ucinkovitosti.html ; op.p.]
3. Jezni so, ker smatram vse velike korporacijske dobrodelne ustanove za zaščito živali za nič drugega kot biznis, ki razprodaja interese živali v zameno za stalen dotok donacij.
Prav imajo.
Osupne me, ko vidim, da te organizacije
promovirajo "srečno" izkoriščanje živali in "redukcitarijanstvo", sodelujejo z
institucionalnimi izkoriščevalci, podeljujejo priznanja oblikovalcem klavnic in
promovirajo idejo, da obstaja "sočuten" način izkoriščanja živali. Zavračam
idejo, da bi morali promovirati škodovanje živalim na domnevno "boljše" načine,
z namenom pridobiti več denarja, s katerim bi nato domnevno pomagali živalim.
4. Jezni so, ker zavračam njihovo idejo, ki pravi, da ne smemo promovirati veganstva kot moralne osnove, saj gre vendar za "osebne poti" posameznika in da je z nagovarjanjem k "majhnim postopnim korakom" vse v najlepšem redu.
Prav imajo.
Predstavljajte si,
da bi nekdo rekel:
"Potreboval sem dolgo časa, da sem prenehal biti rasist,
zato mislim, da bi gibanje za državljanske pravice moralo promovirati idejo, da
naj vsakdo sprejema enakopravnost v svojem tempu. Če kdorkoli misli, da je v
redu diskriminirati temnopolte ljudi, ga ne smemo obsojati. Če govorimo, da je
enakopravnost nedvoumna moralna osnova, potem samo odvračamo ljudi. Potrebujemo
počasne in postopne korake. Začnimo z akcijo »Ponedeljek brez rasističnih
vicev«."
Kdor zavzame različni stališči v primerih, ko
gre za kršenje temeljnih pravic ljudi ali kršenje temeljnih pravic živali, se
poslužuje specizma.
5. Jezni so, ker trdim, da je vsakdo sposoben razumeti zakaj bi moralo biti veganstvo moralna osnova.
Prav imajo.
Zavračam idejo, da "matere samohranilke ne
zmorejo razumeti moralnih načel" (kot je v nedavni javni debati z menoj na
prireditvi Vegfest v Londonu izjavil Tony Wardle, predsednik organizacije za
zaščito živali Viva), ali da "moramo vzeti v ozir omejenost običajnih ljudi",
ker ne posedujejo potrebnih "intelektualnih in moralnih sposobnosti" (kot je
izjavil Ronnie Lee, ustanovitelj organizacije ALF – Animal Liberation Front),
ali da ljudje preprosto ne zmorejo razumeti veganskega sporočila, ker je preveč "ekstremno" (kot vsakodnevno izjavljajo praktično vse "organizacije za živali").
Trdno verjamem, da mnogo – če ne celo vsi –
ljudje že sprejemajo moralne ideje, ki jih lahko vodijo k veganstvu. Resnični problem
predstavljajo organizacije in društva za zaščito/pravice živali, ki govorijo ljudem, da lahko
živalske produkte konzumirajo "s sočutjem", ne pa domnevno omejena inteligenca "običajnih ljudi". "Običajni ljudje" niso problem. Problem so "živaloljubci".
6. Jezni so, ker zavračam njihove single-issue kampanje [kampanje, ki se osredotočajo le na točno določeno posamično problematiko, npr. krzno, jajca baterijske reje, foie gras pašteto, ipd.; op.p.], kot nekaj kar neobhodno promovira izkoriščanje živali.
Prav imajo.
Tovrstne kampanje neizogibno promovirajo
idejo, da so tisti živalski izdelki, ki niso zajeti v kampanji, moralno
sprejemljivi ter s tem ohranjajo izkoriščanje živali in specistično ideologijo.
Na primer, kampanja, ki nasprotuje uživanju
gosjih jeter (foie gras), v javnosti neobhodno sproži idejo, da je uživanje
gosjih jeter hujše od uživanja ostalih živalskih proizvodov ter da je
uživanje teh ostalih proizvodov moralno sprejemljivo. Če to ne bi bilo
sporočilo kampanje, potem ne bi prejeli podpore oz. donacij od ljudi, ki sicer
nasprotujejo gosjim jetrom, a mislijo, da ni z jedenjem ostalih živil
živalskega izvora nič narobe.
7. Jezni so, ker vztrajam, da ne potrebujemo vseh teh velikih "dobrodelnih" ustanov za "zaščito" živali, temveč da je namesto tega potrebno zagnati gibanje, ki se osredotoča na izvor problema in ki ne vsebuje nobenih priponk s pozivom "doniraj!".
Prav imajo.
Sprememba paradigme od živali kot lastnine do
živali kot osebe se ne bo nikoli zgodila, razen in dokler ne bomo imeli
gibanja, ki ga bodo sestavljali ljudje, ki niso odvisni od donacij (in ki niso
odvisni od sprevrženih finančnih stimulacij izhajajočih iz le-teh) ter v svojih
skupnostih izobražujejo svoje sosede, prijatelje in sorodnike o veganstvu kot moralnem imperativu.
Pokojni Nelson Mandela je dejal: "Izobraževanje je najmočnejše orožje, ki ga lahko uporabiš, da spremeniš svet."
Poučevanje o temeljih pravičnosti ne
potrebuje nadutih organizacij in društev, izvršnih direktorjev ali pozivov k
donacijam. Potrebuje predane posameznike.
Kot je nekoč ugotovila Margaret Mead: "Nikoli
ne dvomite, da lahko majhna skupina napredno mislečih in predanih posameznikov
spremeni svet; pravzaprav je to edino kar ga kdajkoli sploh je."
8. Jezni so, ker združujem prizadevanje za pravice živali s prizadevanjem za človekove pravice.
Prav imajo.
To počnem že vse od 80-ih let prejšnjega
stoletja, ko sem se pridružil gibanju za pravice živali. Tako ljudem kot živalim
pogosto nadenemo oznako "tisti drugi" ["manjvredni"; op.p.], kar nam dovoljuje, da kršimo temeljne pravice
obeh skupin. Zato je potrebno v celoti zavrniti tovstno označevanje. Zavedam
se, da to ni dobra novica za tiste, ki zbirajo finančna sredstva za svoje
single-issue in welfare kampanje, saj želijo dobiti donacije od čim širšega
kroga ljudi, torej tudi od tistih, ki so rasisti, seksisti, homofobi, antisemiti,
islamofobi, itd. Toda to je precej patetičen razlog za zavrnitev očitne
povezave med človekovimi pravicami in pravicami živali.
9. Jezni so, ker povsod po svetu vznika izvorno abolicionistično gibanje.
Prav imajo.
Abolicionistično gibanje se širi. In natanko
to je razlog zakaj si zagovorniki welfare pristopa tako zelo prizadevajo zatreti
ideje predstavljene tukaj in na mojih spletnih straneh. Napačno tolmačijo izraz "abolicija" kot nekaj kar naj bi dopuščalo oz. upravičevalo njihove welfare
reforme, single-issue kampanje, "redukcitarijanstvo" in ostale pristope
temelječe na izdajstvu živali, ki jih propagirajo, ter skušajo popačiti moja
stališča, me napadati na osebni ravni in očrniti.
Abolicionistično gibanje, ki ga predstavljam,
nima pisarne, nima zaposlenih, nima statusa dobičkonosne organizacije, ne zbira donacij, skratka nima
ničesar razen prodorne ideje. Ljudje imajo svobodno voljo, da sprejmejo ali
zavrnejo argumente, ki jih podajam v zagovor te ideje. In mnogo ljudi
razpoznava in sprejema te argumente za tehtne in utemeljene ter privzema abolicionistična stališča.
To resno ogroža dobičkonosnost posla welfare
reform in "srečnega" izkoriščanja živali.
To dela nepomembne in zlonamerne ljudi zavistne.
Skratka, če povzamem, resnično razumem zakaj
so jezni.
In to, da reagirajo na takšen način, smatram
kot merilo uspešnosti in kredibilnosti abolicionističnega stališča.
********
Če še niste
vegan, prosim postanite vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za
nenasilje do drugih čutečih bitij,
a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe.
In nikoli,
zares nikoli, ne nasedite nerazumni ideji, da moramo promovirati
"srečno/humano izkoriščanje" živali ali postopne "majhne
korake", da ljudi pripravimo do veganstva. V resnici je ravno
obratno: celotna industrija "srečnega izkoriščanja" živali ima en sam
cilj – pripraviti ljudi do tega, da nimajo slabe vesti in da se počutijo bolj
lagodno ob izkoriščanju živali.
Če so živali
moralno pomembne, potem veganstvo ni opcija - je nuja. Vsaka organizacija ali
društvo, ki trdi, da pripada gibanju za pravice živali, mora zavzeti trdno
stališče, da je veganstvo moralni
imperativ.
Gary L.
Francione
Board of
Governors Distinguished Professor, Rutgers University
4. november, 2015
-----------
Prevod: Leon
Kralj
Povezave:
Ni komentarjev:
Objavite komentar