nedelja, 21. februar 2016

Veganstvo: le še eden izmed načinov za zmanjševanje trpljenja živali, ali temeljno načelo pravičnosti in nenasilja?

Treba je vedeti, da obstajajo bistvene razlike med tistimi, ki sami sebe pojmujejo za vegane.

Ena pomembnejših razlik se kaže med tistimi, ki trdijo, da je veganstvo le eden izmed načinov za zmanjševanje trpljenja živali in tistimi, ki trdijo, da je veganstvo temeljna zaveza k pravičnosti in nenasilju ter prepoznanje moralnega statusa živali kot oseb [prenehanje obravnavanja živali kot predmetno lastnino oz. potrošno blago; op.p.]. 

Razlika med tema dvema skupinama ni le stvar abstraktne teorije, temveč ima resne praktične posledice.

Razširjeno in prevladujoče stališče med t.i. "novimi welfaristi" [to so tisti zagovorniki živali, ki mislijo, da bodo s kampanjami za večje kletke, "humanejšo" rejo, z zakonsko prepovedjo določenih moralno "najspornejših" živalskih izdelkov, ipd., postopoma dosegli odpravo vseh oblik izkoriščanja živali; op.p.] je, da je veganstvo način – zgolj eden izmed načinov – za zmanjševanje trpljenja živali, nič drugačen od konzumiranja jajc iz proste reje ali mesa proizvedenega v klavnicah oblikovanih po priporočilih gospe Temple Grandin - prejemnice nagrade organizacije PETA (People for the Ethical Treatement of Animals). Novi welfaristi trdijo, da so vse to enakovredno pomembni načini za zmanjševanje trpljenja. To se pravi, če se oseba X odloči, da bo prispevala k zmanjšanju trpljenja tako, da bo postala vegan/ka – krasno!; če se oseba Y odloči, da bo prispevala k zmanjšanju trpljenja tako, da ne bo več jedla jajc iz baterijske reje, pač pa le tiste iz proste reje – krasno! Če se oseba X odloči, da bo prispevala k zmanjšanju trpljenja na način, da v ponedeljek ne bo jedla nobenih živil živalskega izvora, v torek pa bo jedla le "humano" proizvedena živila živalskega izvora – krasno! In če abolicionisti [tisti zagovorniki živali, ki pozivamo k veganstvu kot moralnemu imperativu oz. osnovi pravičnosti v odnosu do živali; op.p.] rečemo, da bi bilo smiselno, kar zadeva moralo, da je oseba X vegan/ka tako v ponedeljek, kot v torek in vse preostale dni, smo nemudoma označeni za "absolutiste", "fundamentaliste" ali "fanatike".

Takšno stališče zavzema Peter Singer, t.i. "oče modernega gibanja za pravice živali" in takšno stališče zavzemajo praktično vse organizacije za zaščito/pravice živali, med njimi tudi PETA, Mercy for Animals, Vegan Outreach, itd. [nič drugače ni niti v slovenskem prostoru - glejte sledeče povezave: 12345 in 6, op.p.]. Singer na primer trdi, da je biti "osveščen vsejedec" povsem "opravičljiva etična drža". Poleg tega trdi, da je biti dosleden vegan "fanatično". Singer samega sebe označuje za "fleksibilnega vegana", ki preneha biti vegan vsakič, kadar mu je tako bolj priročno. Omenja jedenje mlečnih izdelkov in jajc iz proste reje. Govori o "luksuzu" jedenja mesa in ostalih živil, ki izvirajo iz živali, s katerimi se je po njegovem mnenju ravnalo lepo in so bile ubite "humano". Organizacija PETA trdi, da predanost veganstvu iz moralnih načel ponazarja "osebno čistunstvo", "narcistično kulturno pogojeno modno muho" in "fanatično obsesijo". Organizacija "Vegan" Outreach se osredotoča zgolj na trpljenje živali in podcenjuje problematiko uporabljanja živali, s trditvijo, da veganstvo:
»samo po sebi ne predstavlja cilja. Ni ne dogma, ne religija, niti seznam prepovedanih sestavin ali striktnih zakonov – je le eno izmed sredstev za nasprotovanje krutostim in za zmanjševanje trpljenja.«
Osnovna predpostavka stališča novih welfaristov je, da ubijanje živali samo po sebi ne predstavlja škodovanja živalim. Po njihovem prepričanju živalim ni mar, da jih uporabljamo in ubijamo; mar jim je le to, kako z njimi ravnamo in na kakšen način jih ubijemo. Dokler ne trpijo preveč, jim je vseeno, če jih izkoriščamo. Živali nimajo nikakršnega interesa po nadaljevanju svojega življenja.

In prav ta način razmišljanja je tisti, ki je pripeljal do gibanja za živila živalskega izvora "srečno" izkoriščanih živali, kar ponazarja največjo zapreko v prizadevanjih za pravičnost v odnosu do živali v zadnjih desetletjih. In prav ta način razmišljanja je tisti, ki vodi organizacijo PETA in Singerja v trditvah, da je naša moralna obveza ta, da nismo vegani v situacijah, ko bi z lastnim vztrajanjem na veganstvu lahko vznejevoljili ali vznemirili druge ljudi.

Takšno razmišljanje ostro zavračam. Menim, da je trditi, da morajo imeti živali mišljenje podobno človeškemu, da bi posedovale interes po nadaljevanju življenja, odraz globokega specizma. Vsako čuteče bitje odraža interes po nadaljevanju življenja - s svojimi potrebami, prioritetami in hotenji.

Nič bolj ne moremo upravičiti uporabo živali kot vir za človeka, kot ne moremo upravičiti človeškega suženjstva. Izkoriščanje živali in suženjstvo imata najmanj eno skupno točko: obe instituciji obravnavata čuteča bitja izključno kot vir za druge [za lastnika oz. kupca tega "blaga"; op.p.]. To ne more biti upravičeno v primeru ljudi; in to ne more biti upravičeno v primeru živali – ne glede na to kako "humano" ravnamo z njimi.

Abolicionistični pristop vidi veganstvo kot umestitev načela pravičnosti v življenje posameznika. Je naš osebni odraz sprejetja moralnega statusa vseh čutečih bitij kot oseb in zavrnitev obravnavanja živali kot predmetne lastnine. Veganstvo je bistveni del naše zaveze k nenasilju.

Veganstvo ni le eden izmed načinov za zmanjševanje trpljenja, temveč je minimum, ki ga zahteva pravičnost do živali. Ni zadnji korak na naši osebni poti zavrnitve moralne shizofrenije, značilne za odnos med ljudmi in živalmi, temveč prvi korak. Če imajo živali kakršnokoli moralno vrednost, potem jih ne moremo jesti, se vanje oblačiti ali jih kako drugače uporabljati. Kdor je vegan, ni vegan samo ob ponedeljkih ali samo takrat, kadar je tako bolj priročno. Vegan je vegan ves čas. In ravno tako kot se ne bi odrekel temu, da sem vegan samo zato, ker je ob mojem veganstvu lahko komu drugemu neprijetno, tudi ne bi ostal tiho v primeru, če bi nekdo povedal rasistično šalo ali nadlegoval žensko, samo zato, da ne bi bilo storilcu neprijetno.

Biti dosleden vegan ni nič bolj "fanatično" ali "absolutistično" kot biti dosleden v zavračanju posilstva ali pedofilije. Pravzaprav, označevanje doslednega veganstva za "absolutistično" samo po sebi odraža specizem, saj naše popolne zavrnitve temeljnih oblik človeškega izkoriščanja nikoli ne bi označili na ta način. 

Če niste vegan, postanite vegan. To je resnično je zelo enostavno storiti. Je boljše za naše zdravje in tako zmanjšuje nasilje, ki ga vršimo nad samim seboj. Poleg tega je boljše za planet in zmanjšuje škodo, ki jo povzročamo življenjskemu prostoru čutečih bitij ter ekosistemu, ki vzdržuje celotno življenje na Zemlji. A kar je najpomembneje - je moralno pravilna poteza. Vsi pravimo, da zavračamo nasilje. Vzemimo torej svoje izjave resno. Storimo pomemben korak k zmanjšanju nasilja v svetu, začenši s tem, kar damo v svoja usta ali na svoja telesa.

In ne pozabite, ni nemogoče: Svet je veganski! Če tako želiš.

Gary L. Francione
Board of Governors Distinguished Professor, Rutgers University 

Prevod: Leon Kralj



Ni komentarjev:

Objavite komentar