Odgovor na izgovore Nare Petroviča

 

piše: Lara Vrhovnik

(ribica je klonila pred Narinim "empatičnim intimnim nasiljem" v restavraciji)

 

Vsakdo, ki zagovarja pravičnost do živali in spodbuja ljudi k veganstvu, redno naleti na ljudi, ki poskušajo upravičevati svoje izkoriščanje živali. Eden takih je tudi Nara Petrovič, ki me je obvestil, da je objavil članek v reviji Jana z naslovom "Refleksitarijanstvo: jesti modro". V nadaljevanju bom pojasnila, zakaj je njegov poskus  - enako kot vsi ostali - neutemeljen.  

Nara Petrovič, ki pravi zase, da je »95% vegetarijanec« (skratka nevegan!), izhaja iz prepričanja, da »telesno nismo evolucijsko prilagojeni na 100% vegansko prehrano«. To prepričanje je znanost že davno ovrgla. Vse najuglednejše prehranske organizacije in zdravstvene ustanove na svetu namreč trdijo nasprotno. Citiram največjo med njimi, Academy of Nutrition and Dietetics, ki jo sestavlja preko 100.000 strokovnjakov iz celega sveta:

»Ustrezno načrtovana veganska prehrana je zdrava, prehransko ustrezna in lahko nudi zdravstvene koristi pri preprečevanju in zdravljenju številnih bolezni. Primerna je za ljudi v vseh življenjskih obdobjih, vključno za nosečnice, doječe matere, dojenčke, majhne otroke, mladoletnike, odrasle, starejše ljudi in športnike.«  

vir: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/27886704/   

Ker Nara Petrovič tega ne ve (ali ne želi vedeti), gradi svoj argument na podlagi zgrešenega prepričanja, zato avtomatično padejo tudi vsi njegovi nadaljnji zaključki. Na tem mestu bi se lahko nehala ukvarjati z njimi, a bom vseeno odgovorila nanje.

Rdeča nit njegovega argumenta je, da je jesti živalske proizvode  - ne le nujno za zdravje, pač pa tudi - moralno upravičeno, ker je proizvodnja vsega kar uporabljamo v življenju tako ali tako prežeta z nasiljem. Pravi, da ni zato nič narobe »vzeti nož in prerezati vrat živali, s katero si deliš dom. Ne mehanično, ampak empatično, s hvaležnostjo.« Petrovič imenuje to »intimno nasilje«. Obenem predlaga »zmanjševanje anonimnega nasilja vseh vrst« (manj kupovanja vsega kar je na voljo v trgovini). Kot primer anonimnega nasilja, za katerega naj bi vegani mislili, da ga preprečujemo, omeni »rudarje v Kongu [največkrat gre za otroke, op.], ki s svojimi rokami kopljejo surovine za vaš pametni telefon, sončne celice in vetrne turbine.«

Zveni znano? Nevegan, ki se pretvarja, da ne loči med namernim in nenamernim zadajanjem nasilja ter med izkoriščanjem bitij v proizvodnji predmetov in izkoriščanjem bitij za proizvodnjo njihovih delov teles. Meso, mleko, sir, jajca, volna, usnje in krzno (za razliko od telefona) namreč niso predmeti, ki jih izdelujejo slabo plačane živalske delavke v tovarnah in rudnikih, ampak so deli njihovih teles, ki jim jih jemljejo ljudje ter jih v ta namen ubijajo.  

Da ne bo pomote: strinjam se, da bi morali kupovati čim manj vsega (to tudi počnem), toda namigovati, da nam ta minimalizem dovoljuje vzeti življenje drugega čutečega bitja takrat, ko ni za to nobene potrebe, je absurdno! In ne, vegani ne "pridigamo o absolutni moralnosti", kot pogosto slišimo s strani raznih Petrovičev in podobnih. Ne jesti teles drugih čutečih bitij in se ne oblačiti v njihove kože je minimum poštenosti, ki jim ga dolgujemo. Ne "absolutna moralnost", ampak moralna osnova. Storimo lahko še mnogo več dobrega zanje, toda mimo tega ne moremo. To pravilo brezpogojno upoštevamo pri vseh ljudeh in nobenega razloga ni, da ga ne upoštevamo pri živalih. Nihče nikoli ne namigne, da ni nič narobe, če začnemo vsi skupaj lastnoročno ("intimno") zasužnjevati in izkoriščati otroke, češ saj že tako ali tako kupujemo telefone in ostale stvari, ki vsebujejo otroško delo (t.i. "anonimno nasilje" po Petroviču). Takšne absurdne namige lahko torej poslušamo le v primeru, ko so žrtve živali, kar pomeni, da so tovrstni namigi nič drugega kot specizem [specizem = diskriminacija na podlagi vrste, op.].     

Bojkot živalskih izdelkov (beri: postati vegan in spodbujati k temu druge ljudi) je edini način kako odpraviti izkoriščanje živali. V primeru izkoriščanja otrok je zadeva drugačna. Niti pod razno namreč ne moremo odpraviti izkoriščanja otrok z bojkotom telefonov, kave ali sončnih celic, saj se v tem primeru zasužnjevanje otrok zgolj prestavi v proizvodnjo nekega drugega izdelka. Nikoli dokončana zgodba. Ta problematika je lahko – za razliko od problematike izkoriščanja živali - učinkovito naslovljena le z močno politično voljo odpravljanja globalnega problema revščine, zagotavljanja dostopa vseh otrok do izobraževanja ter razbijanja mednarodnih kriminalnih združb, ki novačijo otroke za delo. In ne pozabite – telefone, računalnike in druge predmete se da proizvajati brez izkoriščanja otrok, medtem ko se ne da proizvajati mesa, mleka, jajc in drugih živalskih izdelkov brez izkoriščanja (in ubijanja) živali. 

Tudi ta ugovor proti veganstvu je torej enako neupravičen kot vsi ostali.

Ne moremo živeti nenasilnega življenja zgolj s tem, da smo vegani, toda ne moremo živeti nenasilnega življenja brez da smo vegani. 

******** 

Če verjamete, da ni prav zadajati živalim trpljenja in smrti po nepotrebnem, potem že verjamete, da bi morali postati vegani, kajti jesti živali je nepotrebno za zdravje. Prosim, razmislite o tem. Veganstvo je zelo enostavno; boljše za vaše zdravje in za planet; a najpomembneje – je moralno pravilna odločitev.   

Obiščite: www.HowDoIGoVegan.com   

Sorodne teme (kliknite na povezavo):
1. Zakaj je iz moralnega vidika vegetarijanstvo povsem nesmiselno
2. Veganstvo kot stvar pravičnosti: Kratek odgovor welfaristom
3. Meso/živalski proizvodi "srečnih" živali: Korak v pravo smer ali "omogočanje lažjega povratka" k jedenju živali?
4. Veganstvo in nenasilje
5. Socialna pravičnost, človekove pravice in veganstvo

Kurt Zouma, vsi nevegani in Benedict Cumberbatch: Popolno ujemanje

9. februar, 2022 /avtor Gary L. Francione

 

Kurt Zouma, ki se je znašel v težavah zaradi tega kar vsi počno – škodovanje živalim. (vir: CNN)   

 

Nogometaš angleške premier lige, Kurt Zouma, se je znašel v velikih težavah. Brcnil in udaril je eno izmed svojih mačk. Njegov klub West Ham mu je naložil 250.000 funtov kazni. Organizacija za zaščito živali RSPCA (Royal Society for the Prevention of Cruelty to Animals) mu je odvzela obe mački, ki sta bili v njegovi lasti, ter pričela s preiskavo za morebitni kazenski pregon, ki bi se lahko končal s 5-letno zaporno kaznijo. Nogometni klub je prekinil pogodbo z njim in njegova domovina Francija ravno tako razmišlja o kazenskem pregonu zoper njega.

Zakaj so vsi tako jezni na Zoumo?

Zouma je ravnal narobe, ker je poškodoval mačko po nepotrebnem. Za to ni imel nobenega dobrega razloga. Očitno mu je brca in udarec po mački prinesla neko sprevrženo zadovoljstvo. To ni prav.

To kar je storil Zouma je bilo slabo, toda odziv na njegovo ravnanje je popolnoma nerazumljiv, z ozirom na to kar počno vsi ostali.   

Vsako leto ubijemo približno 80 milijard kopenskih in 1 bilijon morskih živali za hrano. Samo pomislite. Vsako leto ubijemo več živali kot je kadarkoli obstajalo ljudi na Zemlji. To je nepredstavljiva količina trpljenja in smrti. In popolnoma nepotrebna. Ne rabimo jesti živalskih proizvodov za zdravje. Pravzaprav čedalje več uradnih zdravstvenih strokovnjakov opozarja, da so živila živalskega izvora škodljiva za naše zdravje. Jedenje živali nam prinaša užitek okušalnih brbončic.

Bodimo jasni: Tisti med nami, ki niso vegani, se v moralnem smislu ne razlikujejo od Kurta Zoume.

In organizacija za zaščito živali RSPCA promovira mesne in mlečne izdelke. Tako je, RSPCA ponuja svoj logotip na živalskih proizvodih. RSPCA torej služi na račun promoviranja domnevno "humanega" trpinčenja in ubijanja živali. Ampak oni preiskujejo Zoumo in ga bodo kazensko preganjali.  

 

RSPCA in njihov program odobravanja živalskih proizvodov: poskrbeti za to, da je izkoriščanje živali srečno izkoriščanje

 

To je noro. Najbolj "humano" obravnavane živali, ki so uporabljene za hrano, ne trpijo nič manj – in zelo verjetno precej bolj – kot je trpela Zoumova mačka. In povrhu vsega so še ubite. Zouma ni ubil mačke.

 

Belopolti moški udari konja, obeta se mu Oskar

 

In medtem se igralcu Benedictu Cumberbatchu obeta nagrada Oskar za vlogo v filmu The Power of the Dog. V filmu večkrat udari konja po glavi. Kakšna je razlika med udarcem po konju in udarcem po mački? Nobena.

Ponavljam: To kar je storil Zouma ni bilo prav, a on ni v ničemer drugačen od kateregakoli nevegana ali od Benedicta Cumberbatcha. 

Leta 2007 sem ponudil enak argument v zvezi z ameriškim nogometašem Michaelom Vickom, ki je bil za organiziranje pasjih bojev ostro kritiziran s strani ogromnega števila neveganov.

Skrajni čas je, da začnemo jasneje razmišljati o etiki v odnosu do živali.

~ Gary L. Francione

 

Prevod: Leon Kralj

Vir: https://www.abolitionistapproach.com/kurt-zouma-and-all-nonvegans-and-benedict-cumberbatch-perfect-together/

 ******  

Če še niste vegani, prosim postanite vegani. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe.

Če imajo živali moralno vrednost (če se strinjamo, da niso predmeti), potem veganstvo ni le ena izmed možnosti – je nuja. Vsaka organizacija, društvo ali posameznik, ki trdi, da pripada gibanju za pravice živali, bi moral zavzeti jasno stališče, da je veganstvo moralni imperativ.

Obiščite: www.HowDoIGoVegan.com

 

Sorodne teme (kliknite na povezavo):

1. Postmoderni feminizem in welfare pristop k pravicam živali: Popolna usklajenost

2. Medsebojna prepletenost človekovih pravic in pravic živali

3. Mary Bale, Michael Vick in naša moralna shizofrenija

4. Zloraba živali: Mi in oni

5. Uvedba seznama mučiteljev živali ali kako so se zagovornikom živali uresničile sanje

 

Obravnavanje ljudi in neljudi "kot živali"

 30. maj, 2020 / avtor Gary L. Francione

 

Ko ljudje slabo ravnajo z drugimi ljudmi, pogosto slišimo, da se je z njimi ravnalo "kot z živalmi".

S tem je mišljeno, da žrtev ni bila obravnavana kot bitje z moralno vrednostjo. Obravnavana je bila izključno kot sredstvo za dosego cilja. Njeni interesi so bili prezrti. Z njo se je ravnalo kot s stvarjo.

Težava je v tem, da nas večina ne vidi ničesar spornega v ravnanju z ne-človeškimi živalmi kot s stvarmi. Večina med nami neposredno in posredno sodeluje v obravnavanju živali kot stvari - živali uporabljamo za hrano in druge namene, kljub temu da ni za to nobene potrebe in kljub obilici dokazov, da je živinoreja škodljiva za planet in naše zdravje. Pravzaprav je večina pandemij rezultat človekovega izkoriščanja živali.

Ugovarjamo torej ravnanju z ljudmi kot z živalmi, a ne ugovarjamo ravnanju z živalmi kot z živalmi. Ob tem spregledamo očitno dejstvo - naše obravnavanje ne-človeških živali kot stvari je podlaga za to, da obravnavamo ljudi kot stvari. Vse kar rabimo storiti je, da ljudi enačimo z neljudmi in naše ravnanje z njimi kot s stvarmi postane upravičeno.  

Če pogledate zgodovino diskriminiranja in nepravičnosti, boste v skoraj vseh primerih našli kulturno pogojeno prizadevanje, da bi ljudi zreducirali na neljudi, kot pretvezo, da jih lahko nato – enako kot neljudi - obravnavamo kot stvari. Prizadevanja za upravičevanje rasnega suženjstva in rasizma so se zanašala na prikazovanje temnopoltih kot manjvrednih podljudi. Enako velja za prizadevanja za upravičevanje antisemitizma, mizoginije in nasilja nad ženskami. 

Nemška zloženka, razdeljena ruski vojski leta 1942. Judje so bili pogosto upodobljeni kot podgane.

Tiste, ki jim želimo škodovati po krivici, razčlovečimo. In razlog za to je sila preprost. Če želite dobiti podporo za katerokoli kampanjo proti katerikoli skupini ljudi, je recept preprost: označite jih kot podljudi. Potem je dovoljeno vse. Njihovo moralno vrednost lahko prezremo, ker je nimajo - so kot živali.   

Promoviranje ideje, da bi morali o ženskah razmišljati na način, kot razmišljamo o bitjih, ki jih ubijamo in jemo.

Če zavračamo idejo, da so živali stvari, ali to pomeni, da mislimo, da smo ljudje in živali enaki? Ja in ne. Ne, v smislu tega, da med ljudmi in živalmi zagotovo obstajajo razlike, zaradi katerih bi bilo govoriti o podelitvi pravic živalim nesmiselno. Na primer, nesmiselno bi bilo govoriti o podelitvi volilne pravice živalim (čeravno bi to lahko pripeljalo do boljše izbire političnih voditeljev). In ja, v smislu tega, da bi morala vsa čuteča bitja - bitja, ki imajo subjektivno zavedanje in cenijo svoje življenje - imeti eno pravico: pravico do tega, da niso obravnavana kot stvari. Če bi priznali to pravico živalim, bi to spodkopalo tudi glavne teoretične temelje krivic in diskriminiranja ljudi.

»Imamo ljudi, ki vstopajo v državo ali poskušajo vstopiti - in veliko jih ustavimo -, izženemo jih iz države. Ne bi verjeli, kako slabi so ti ljudje. To niso ljudje. To so živali.«  ~ predsednik ZDA, Donald Trump (18. maj 2018)

Čeprav je Trump kasneje trdil, da je govoril o članih tolp, njegovo stališče ostaja, da so številni priseljenci podljudje, še zlasti glede na njegove izjave, da Mehika v ZDA pošilja kriminalce in posiljevalce.

Popredmetenje in označevanje drugih za podljudi, postavlja te ljudi izven kroga moralnih premislekov. Če je neka oseba kriminalec, lahko zahtevamo, da ta oseba odgovarja za svoja dejanja, je kaznovana, rehabilitirana, na novo poučena in razumljena. Ko je nekdo enkrat označen za podčloveka, pa nismo več odgovorni za svoje vedenje in ravnanje. To je razkroj za moralno družbo.

Ne trdim, da v svetu, v katerem zavračamo idejo, da so živali samo stvari brez moralne vrednosti, ne bi bilo več nasilja nad ljudmi. Pravim le, da ne bi bilo več teoretične podlage, s katero smo upravičevali to nasilje. S tem ne bi odpravili vsega nasilja, vendar bi ga bilo vedno težje upravičiti. Šlo bi za spremembo paradigme v našem razmišljanju o sami upravičenosti nasilja. 

Rasistična literatura - iz leta 1950

Nekateri pravijo, da če zavrnemo status živali kot stvari, s tem znižujemo vrednost človeka. To stališče ignorira, kako ravnanje z živalmi kot s stvarmi olajša ravnanje z ljudmi kot s stvarmi. To stališče ni nič drugega kot antropocentrizem.

Torej naslednjič, ko bo nekdo ugovarjal situaciji, v kateri je človek obravnavan kot "žival", se vprašajte, ali bi manj verjetno prišlo do te situacije, če bi živeli v družbi, ki se ji ne bi zdelo sprejemljivo obravnavati živali kot stvari. Odgovor bi moral biti jasen.  

 

---------------

Zadnja knjiga profesorja Garyja Francioneja Why Veganism Matters: The Moral Value of Animals bo izšla to pomlad pri založbi Columbia University Press.

 

Prevod: Leon Kralj           

Vir: https://gary-francione.medium.com/treating-humans-and-nonhumans-like-animals-531ae607c5     

**********

Če še niste veganka/vegan, prosim postanite veganka/vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe.

In ko postanete veganka/vegan, začnite izobraževati druge ljudi okoli vas. Toda najprej izobrazite sami sebe. Če hočete videti svet brez izkoriščanja živali, bi morali pozabiti na vse kar ste do zdaj slišali s strani organizacij in društev za živali (vključno društev, ki se predstavljajo kot "veganska"), kajti vsa po vrsti žal ohranjajo status quo (več o tem v spodnji spletni povezavi). Pridružite se Abolicionističnemu veganskemu gibanju - naučite se teoretičnih osnov (ni se jih težko naučiti), pojdite ven in spremenite svet. Predlagam, da začnete tukaj: http://leonkralj.blogspot.si/2016/04/ali-prvic-slisite-za-izraz.html

Če so živali moralno pomembne, potem veganstvo ni le ena izmed možnosti, ampak nuja. Vsako društvo oz. organizacija, ki trdi, da pripada gibanju za pravice živali, bi morala zavzeti jasno stališče, da je veganstvo moralni imperativ. 

Vse o veganstvu:  www.HowDoIGoVegan.com   

 

Sorodne teme (kliknite na povezavo):

1. Zgodovina človeštva je zgodovina nasilja

2. Ali imamo abolicionisti izdelano stališče glede človekovih pravic? Seveda!

3. Socialna pravičnost, človekove pravice in veganstvo

4. Ko gre za ljudi je vse drugače

5. Pomembna je le sposobnost občutenja

6. Razjasnitev pojma "pravica"

 

Vrnitev k nenasilju

Vsi smo prišli na svet kot vegani oz. zagovorniki pravic živali. Karkoli nas je že nato preobrazilo v simbol nasilja, se mora končati. Povezati se moramo s svojo nedolžno in pravično preteklostjo ter znova postati vegani.

Če dvomite, da smo prišli na svet kot vegani, samo poglejte otroke ali pa se spomnite nase, ko ste bili še otrok. Globoko smo čutili krivico in se vedno postavili na strani pravičnosti. Oboževali smo živali in smo jih hoteli zaščititi za vsako ceno. Vsakič, ko je nebogljeni živali, bodisi v risanki, pravljici, filmu ali v resničnem življenju pretila nevarnost, smo stiskali pesti, da bi se vse srečno izteklo zanjo.

Toda potem so nam tekom odraščanja okolica, starši, učitelji, mediji in samooklicani "zagovorniki živali", zbrani po raznoraznih društvih za "zaščito" živali, na vsakem koraku dopovedovali, da nam je lahko hkrati mar za živali in jih tudi jemo. Da lahko izkoriščamo "sočutno". Učili so nas, da je ljubezen združljiva z nasiljem. Učili so nas antropocentrizma in ignorance do vseh tistih predstavnikov drugih vrst, ki niso dovolj prikupni ali podobni nam; učili so nas diskriminacije in ločevanja na večvredna in manjvredna bitja. Dobesedno ubili so nam tisto našo prirojeno, pristno ljubezen in občutek za pravičnost.

Ti otroci nato odrastejo in mnogi med njimi skozi celo življenje tavajo razpeti med tem kar so nekoč čutili oz. kar še vedno čutijo nekje globoko v sebi, da je prav, in tem, kar jim dopovedujejo drugi (vključno s tistimi, ki preoblečeni v "strokovnjake za pravice živali" prodajajo sprevrženo idejo "humanega/ zmanjšanega/ reguliranega/ vegetarijanskega" izkoriščanja). Tisti, ki smo se uspeli vrniti nazaj k naši resnični naravi, moramo zdaj pomagati tudi drugim, da storijo enako. To smo dolžni storiti za vse žrtve te umetno priučene ideologije nasilja. 

Kako se vrniti nazaj k nenasilju? Začnite tukaj:

www.HowDoIGoVegan.com 

Kako pomagati drugim, da storijo enako? Začnite tukaj:  

http://leonkralj.blogspot.si/2016/04/ali-prvic-slisite-za-izraz.html

*******

Če priznavamo živalim moralno vrednost (če jih nimamo zgolj za predmete), potem veganstvo ni le ena izmed možnosti, ampak nuja. Vsaka organizacija, društvo ali posameznik, ki trdi, da si prizadeva za živali, mora zavzeti jasno stališče, da je (oz. razložiti zakaj je) veganstvo moralni imperativ. Sprejemanje in zagovarjanje veganstva kot moralnega imperativa je skupaj s posvajanjem brezdomnih živali najpomembnejša oblika aktivizma, ki se ga lahko lotite.

Sorodne teme (kliknite na povezavo):

1. O nasilju

2. Društvo za zaščito živali Ljubljana priporoča: "Živali ubijajmo lokalno!"

3. "Sočutno" nasilje ni rešitev

4. Meso/živalski proizvodi "srečnih" živali: Korak v pravo smer ali "omogočanje lažjega povratka" k jedenju živali?

5. O nasilju kot "zabavi"

6. Zgodovina človeštva je zgodovina nasilja

7. Veganstvo in nenasilje

Poziv vsem tistim, ki ste zgroženi nad vladno odločitvijo, da živali niso "čuteča bitja"

Slovenska vlada je sprejela predlog novele stvarnopravnega zakonika, ki opredeljuje živali zgolj kot "živa bitja", ne pa tudi kot "čuteča živa bitja". Ogorčena je tako splošna javnost, kot tudi številni domnevni "zagovorniki pravic živali". Ljudje ne morejo razumeti, kako so lahko politiki sprejeli tako nerazumno odločitev. Društvo za osvoboditev živali zdaj poziva državljane k podpisu peticije, ki zahteva, da se zakonik popravi in se vanj vpiše, da so živali "čuteča živa bitja".

Trdim, da to ni prava pot. Nerazumno ni dejanje politikov, ampak vseh tistih, ki so izrazili ogorčenje nad to potezo vlade. V resnici bi moral vsakdo med nami izraziti ogorčenje nad samim seboj. Dovolite, da pojasnim ... 

Zakoni niso tisti, ki lahko uveljavijo, da so živali čuteča bitja, dokler tega ne uveljavimo mi, običajni ljudje. Zakoni vedno sledijo, nikoli ne vodijo. So neposreden odraz vrednot večine populacije. Dokler govorimo, da so živali čuteča bitja, a jih 99% med nami istočasno uporablja kot predmete (se prehranjuje z njihovimi telesi in izločki, se oblači v njihove kože, itd.), toliko časa se za živali nič ne more spremeniti in je navedba "živali so čuteča bitja" zgolj floskula.

Če res verjamemo, da so živali čuteča bitja, je najmanj kar jim dolgujemo to, da jih tudi zares začnemo obravnavati kot čuteča bitja. To v praktičnem smislu pomeni, da postanemo vegani. Veganstvo je stvar zdravega razuma. Samo pomislite: 

1. Ali se strinjate, da živali niso le stvari in da štejejo v moralnem smislu?

2. Če je odgovor pod št.1 ja, potem ni nobenega smisla obravnavati jih kot stvari ter jih jesti, se oblačiti vanje in jih uporabljati, še posebej v situacijah, ko ni za to nobene nuje ali prisile.

3. Če je odgovor pod št.1 ne, potem nič kar počnete z živalmi ne more biti moralno sporno. Se pravi, če so živali stvari, potem ni nič narobe, če jih mučite za zabavo.

Če torej verjamete, da živali štejejo v moralnem smislu, ste zavezani k temu, da ste vegani. To vam narekuje zdravi razum. To logično sledi iz vašega strinjanja, da živali štejejo v moralnem smislu. 

Se pravi, tovrstne peticije in popravki zakonika so popolnoma brez pomena, dokler živimo v svetu, kjer velika večina ljudi iskreno misli, da vsakoletno ubijanje 70 milijard živali za "hrano" (kar predstavlja 99,9999% vseh ubitih živali) ne sproža nikakršne moralne dileme. Zato je rešitev v izobraževanju ljudi.    

~ Lara Vrhovnik 

Če še niste vegani, obiščite:

www.HowDoIGoVegan.com 

                                         

Če bi radi zares spremenili svet in dosegli pravičnost za živali, obiščite:

http://leonkralj.blogspot.si/2016/04/ali-prvic-slisite-za-izraz.html   

Sorodne teme (kliknite na povezavo):

1. Predsednik Društva za osvoboditev živali Stanko Valpatič in njegova moralna zmeda (Leon Kralj)

2. "Kapitalizem" ni kriv za izkoriščanje živali. Mi smo. (Lara Vrhovnik)

3. Živali kot lastnina ter analogija s posilstvom

4. Problematika "welfare" pristopa k pravicam živali, strnjena v štirih točkah

5. Če niste vegani, vas vprašam: Zakaj ne?

6. Kaj lahko VSAKDO izmed nas stori za dosego odprave izkoriščanja živali

Če niste vegani, vas vprašam: Zakaj ne?

26. december, 2018 /avtor Gary L. Francione

Morda menite, da je čudno, da so nekateri ljudje vegani – da ne jedo živali, se ne oblačijo vanje in jih ne uporabljajo. Morda imate veganstvo celo za skrajnost.

Toda, po pravici povedano, je čudno in skrajno to, da nas ni več ljudi veganov, glede na to kar večina med nami verjame v zvezi z našimi moralnimi dolžnostmi do živali. Povedano drugače: to, kar nas večina že verjame, bi moralo pomeniti, da je veganstvo nekaj najbolj normalnega. 

Preden označite za skrajnost mojo trditev, da veganstvo ni skrajnost, pomislite kako vi razmišljate o živalih. Po vsej verjetnosti ne mislite, da so živali zgolj stvari brez moralne vrednosti, sicer ne bi brali tega članka.

Verjetno prisegate na stališče, ki je tako zelo razširjeno in nekontroverzno, da mu lahko rečemo kar splošno sprejeto mišljenje o živalih, in sicer: živali imajo moralno vrednost, a ne tolikšno kot ljudje, in živali lahko uporabljamo za človekove namene, dokler jim ne povzročamo nepotrebnega trpljenja in smrti. To stališče zajema, da minimalni pomen "potrebnosti" v tem kontekstu zahteva, da užitek in zabava ne moreta opravičiti zadajanja trpljenja in smrti živalim.

Ravno zato, ker zavračamo zadajanje trpljenja živalim za užitek, ostro kritiziramo posameznike kot so na primer ameriški nogometaš Michael Vick, ki je prirejal pasje boje; ali Mary Bale, ki je vrgla mačko v kontejner za smeti; ali Walter Palmer, zobozdravnik iz Minneapolisa, ki je ustrelil leva Cecila.  

Naše vsesplošno sprejeto stališče glede tega, da ni prav zadajati trpljenja in smrti živalim zavoljo užitka ali zabave, pojasnjujejo rezultati ankete, objavljene maja 2017, ki kažejo, da skoraj 70% britanskih volivcev nasprotuje lovu na lisice in da jih polovica skoraj zagotovo ne bi volila za kandidata na volitvah, ki podpira lov. Nasprotovanje ni omejeno le na lov na lisice. Anketa iz leta 2016 je pokazala, da, poleg večinskega nasprotovanja lovu na lisice, precejšnje število ljudi v Veliki Britaniji nasprotuje tudi lovu na jelene (88%), lovu na zajce (91%), pasjim bojem (98%) in lovu na jazbece (94%).   

Če se strinjate s stališčem, da je moralno zgrešeno zadajati nepotrebno trpljenje živalim in niste vegani, imam za vas enostavno vprašanje:

Zakaj ne?

Vsako leto ubijemo 70 milijard kopenskih živali in približno bilijon morskih živali za hrano. In edino opravičilo za to je, da so okusne. Jedenje živali in živalskih proizvodov nam prinaša užitek.

Nobene potrebe ni.

Čeprav smo še do nedavnega mislili, da potrebujemo hrano živalskega izvora  za zdravje, ni bilo nikoli nobenega medicinskega dokaza za to, in tako ali tako danes nihče več ne trdi, da je nujno jesti živalske proizvode za optimalno zdravje. Akademija za prehrano in dietetiko (The Academy of Nutrition and Dietetics) navaja, da so veganske oblike prehranjevanja "zdrave, prehransko ustrezne ter pozitivno vplivajo na preprečevanje in zdravljenje številnih bolezni". Britanski National Health Service pravi, da je lahko primerno načrtovano vegansko prehranjevanje "zelo zdravo". Čedalje več mainstream zdravstvenih strokovnjakov z vsega sveta opozarja, da so živalski proizvodi pogubni za človekovo zdravje. Celo velike zavarovalniške družbe promovirajo veganstvo. 

Ne rabimo razpravljati o tem ali je bolj zdravo živeti na prehrani, ki jo sestavljajo sadje, zelenjava, žita, stročnice, oreščki in semena (čeprav empirični dokazi jasno kažejo v to smer). Bistvo je, da veganska prehrana zagotovo ni manj zdrava od prehrane, ki jo sestavljajo razpadajoče meso, kravji izločki in kokošji reproduktivni deli. In to je edino kar šteje pri vprašanju, ali sta trpljenje in smrt potrebni ali ne. 

Poleg tega je živinoreja ekološka katastrofa. Proizvede več emisij toplogrednih plinov kot uporaba fosilnih goriv v prometu in povzroča krčenje gozdov, erozijo tal in onesnaževanje voda. Količina žita, ki je namenjena za prehrano živali samo v ZDA, bi lahko nahranila 840 milijonov ljudi. Glede na vse našteto, kakšno je torej naše najboljše opravičilo za zadajanje trpljenja in smrti živalim?

Odgovor je preprost: menimo, da so dobrega okusa. Uživamo, ko jih jemo. Jedenje živali in živalskih proizvodov je tradicija, ki ji sledimo že dolgo časa.

Toda kako se to razlikuje od utemeljitve, ki je ponujena za tiste oblike uporab živalih, ki ji večina od nas nasprotuje? V čem je gurmanski užitek drugačen od užitka, ki ga občutijo nekateri ob udejstvovanju pri krvavih športih? Lov na lisice, lov na jazbece in pasji boji so vse tradicije. Pravzaprav gre pri skoraj vsaki praksi, ki ji nasprotujemo – najsi vključuje živali ali ljudi – za neke vrste tradicijo, ki jo nekdo ceni. Tudi patriarhat je tradicija, ki obstaja že zelo dolgo, a njegovo dolgo trajanje ne pomeni, da je moralno sprejemljivo. 

Mnogo ljudi nasprotuje lovu na lisice zato, ker ne vidijo nobene moralne razlike med svojim psom, ki ga imajo radi, in lisico, ki je preganjana in ubita. A kakšna je razlika med tistimi živalmi, ki jih imamo radi, in tistimi, v katere zapikujemo jedilne vilice in nože? Psi in mačke, ki jih imamo radi, so čuteči  - prav tako kot piščanci, krave, prašiči, ribe in druge živali, ki jih izkoriščamo. Vsi občutijo bolečino in lahko doživljajo stisko; vsi imajo interes po nadaljevanju življenja.

Se pravi, če verjamete, da ne bi smeli zadajati nepotrebnega trpljenja in smrti živalim, in če nasprotujete pasjim bojem, lovu na lisice in drugim podobnim krvavim športom, zakaj niste vegani?

Na tej točki ponavadi dobim štiri odgovore.

Prvi odgovor se glasi, da so ljudje, ki se ukvarjajo z lovom na lisice ali uživajo v gledanju pasjih bojev ali bikoborb, sami osebno udeleženci teh nasilnih dejanj, medtem ko tisti, ki zgolj uživajo živalske proizvode, le hodijo kupovati te proizvode v trgovino. 

Nobene moralne razlike ni med osebo, ki prireja pasje boje ali lovi lisice, in osebo, ki kupi piščanca v lokalnem supermarketu in ga nato doma speče. V vseh treh primerih je trpljenje in smrt živali nepotrebno. V vseh treh primerih je edini razlog za trpljenje in smrt užitek. Tisti, ki prirejajo pasje boje ali lovijo lisice, počno to zato, ker jim je to všeč; prinaša jim užitek. Tisti, ki kupujejo in jedo piščance, počno to zato, ker jim je to všeč; prinaša jim užitek. 

Če obstaja kakšna razlika med njimi, je to kvečjemu psihološka razlika, v smislu, da pasjeborec in lovec rada neposredno sodelujeta v samem procesu zadajanja smrti - prav tako kot obstaja psihološka razlika med nekom, ki najame plačanega morilca za umor določene osebe, in tistim, ki dejansko izvrši ta umor. In v tem primeru sta oba – tako tisti, ki plača za umor, kot tudi tisti, ki umor izvrši – obravnavana kot morilca, saj ju zakon dejansko obravnava enako, ker ni med njima nobene moralne razlike.  

Drugi odgovor se glasi približno takole: "Da, razumem kaj hočete reči, toda jaz kupujem samo "humanejše" proizvedena živila živalskega izvora, kot npr. ne-baterijska jajca iz proste/talne reje ali eko svinjino."

Ta odgovor ni nič drugega kot zabloda in vsebinska zmota.

Zabloda zato, ker je večina "humano" obravnavanih živali še vedno obravnavanih na načine, ki bi jim zlahka rekli mučenje, če bi šlo za ljudi. Če uživate živalske proizvode domnevno "srečnih" živali in mislite, da so imele te živali kolikor toliko prijetno življenje in sorazmerno nebolečo smrt, se slepite.

jajca ne-baterijske (proste/talne) reje (foto: New York Times)

In ta odgovor je vsebinska zmota zato, ker večina med nami sprejema moralno načelo, da ne bi smeli zadajati nepotrebnega trpljenja in smrti živalim. Manj trpljenja je vsekakor boljše kot več trpljenja, toda to zgreši bistvo. Nihče od tistih, ki nasprotujejo pasjim bojem, ne trdi, da bi bila to sprejemljiva aktivnost, če bi se pred boji bolje ravnalo s psi. Nihče od tistih, ki nasprotujejo lovu na lisice, ne bi mislil, da je lov sprejemljiv, če bi se bolje uravnavalo in omejilo čas, ki dovoljuje lovskim psom preganjati in napadati lisice. 

Če so živali moralno pomembne, potem jim ne bi smeli zadajati nobenega nepotrebnega trpljenja. 

Tretji odgovor se glasi, da se živali ubija tudi med gojenjem rastlinske hrane.

Vsekakor drži, da so nekatere živali naključno in nenamerno ubite, na primer ob žetvi. Toda ljudje so naključno in nenamerno ubiti v procesu proizvodnje praktično vsega, kar uporabljamo. To ne pomeni, da ne znamo ločiti naključnih in nenamernih človeških smrti od umora. Poleg tega, če bi vsi jedli rastline neposredno, bi potrebovali precej precej manj hektarjev obdelovalnih površin in posledično bi bilo precej manj nenamernih in naključnih smrti živali. 

Četrti odgovor pravi, da so rastline, enako kot živali, žive in posledično čuteče.

Rastline so nedvomno žive in mnoge so razvile precej kompleksne odzive na svoje okolje. Rastline se odzivajo; ne odgovarjajo. V tem smislu so rastline kot rakavi tumorji. Ga ni človeka, ki verodostojno trdi, da rastline posedujejo kakršenkoli um, na podlagi katerega lahko izražajo svoje interese. Pravzaprav nihče v resnici nikoli ne sproži tega vprašanja, razen takrat, ko se znajde na večerji z veganko/veganom in ko uvidi, da z argumentom "Hitler je bil vegetarijanec" ne bo prišel daleč. In tudi če bi bile rastline čuteče, bi bilo veganstvo še vedno moralni imperativ, saj je potrebno ogromno kilogramov rastlin za nastanek enega kilograma mesa. 

Skratka, če res verjamemo, da imajo živali moralno vrednost in da smo moralno obvezani, da jim ne zadajamo nepotrebnega trpljenja, je nerazumno, če nismo vegani. Glede na to, kar večina med nami trdi, da verjame, je ne biti veganka/vegan tisto, kar predstavlja skrajnost. 

______________________________________

Gary L. Francione je zaslužni profesor prava na univerzi Rutgers, gostujoči profesor filozofije na univerzi Lincoln in častni profesor filozofije na univerzi East Anglia. Vegan je že 36 let in še vedno je živ.  

Prevod: Leon Kralj           

Vir: https://bit.ly/2VbVrVh   

**********

Če še niste veganka/vegan, prosim postanite veganka/vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe.

In ko postanete veganka/vegan, začnite izobraževati druge ljudi okoli vas. Toda najprej izobrazite sami sebe. Če hočete videti svet brez izkoriščanja živali, bi morali pozabiti na vse kar ste do zdaj slišali s strani t.i. organizacij in društev za živali (vključno društev, ki se predstavljajo kot "veganska"), kajti vsa po vrsti žal ohranjajo status quo (več o tem v spodnji spletni povezavi). Pridružite se Abolicionističnemu veganskemu gibanju - naučite se teoretičnih osnov (ni se jih težko naučiti), pojdite ven in spremenite svet. Predlagam, da začnete tukaj:

http://leonkralj.blogspot.si/2016/04/ali-prvic-slisite-za-izraz.html

Če so živali moralno pomembne, potem veganstvo ni le ena izmed možnosti, ampak je neobhodno. Vsako društvo oz. organizacija, ki trdi, da pripada gibanju za pravice živali, bi morala zavzeti jasno stališče, da je veganstvo moralni imperativ.

Vse o veganstvu:  www.HowDoIGoVegan.com   

Sorodne teme (kliknite na povezavo):

1. Veganstvo brez pravic živali

2. Slovenski "zagovorniki živali" znova izgubili moralni kompas (avtorica: Lara Vrhovnik)

3. Poziv nasprotnikom lova (avtor: Leon Kralj)

4. Ne, etično veganstvo ni skrajnost

5. In potem se sprašujete zakaj bolehamo za moralno shizofrenijo?

6. Zloraba živali: Mi in oni

7. Enostavni veganski aktivizem (avtorica: Lara Vrhovnik)