nedelja, 12. februar 2017

Pravice živali in analogija s suženjstvom/posilstvom

26. julij, 2016 /avtor Gary L. Francione

Že vse od začetka 90-ih let prejšnjega stoletja opozarjam na to, da reguliranje izkoriščanja živali ni le nemoralno (če je nemoralno izkoriščati živali, potem je nemoralno tudi promovirati domnevno "humano" izkoriščanje živali), pač pa je tudi v praktičnem smislu obsojeno na neuspeh, kajti živali imajo status lastnine, kar pomeni, da interesi živali nikoli ne morejo prevladati nad interesi njihovih človeških lastnikov. Trdim, da reguliranje izkoriščanja živali ne učinkuje in je zgrešeno iz istih razlogov kot je bilo zgrešeno regulirati suženjstvo.

Nekateri "zagovorniki živali" očitno mislijo, da je "neprimerno" vsakršno razpravljanje o tem s strani nekoga, ki ni temnopolt [prof. Francione je belopolt; op.p.], zato ker naj bi bili le temnopolti ljudje upravičeni do tega, da lahko govorijo o suženjstvu.

Toda misliti, da imajo temnopolti ljudje nekakšen prednostni oz. prilastitveni interes v razpravi o suženjstvu, ignorira dejstvo, da rasno pogojeno suženjstvo, ki je obstajalo v ZDA (oz. v zahodnem svetu na splošno) v času med 17. in 19. stoletjem, ni bilo edino suženjstvo, ki ga poznamo. Človeško suženjstvo je obstajalo že mnogo prej in obstaja še danes. In večina suženjstva ni bila osnovana na rasi, temveč na plemenski pripadnosti in veroizpovedi.

Nadalje, tudi v primeru rasno pogojenega suženjstva v ZDA jasno opozarjam na to, da so zakonski, politični in družbeni mehanizmi, ki so omogočali suženjstvo, primerljivi z uporabo živali kot suženjske lastnine. In ravno ta diskusija razkriva potrebo po aboliciji [odpravi izkoriščanja živali; op.p.] in ne po welfare reformah [reformah, ki regulirajo izkoriščanje živali; op.p.]. Analogija, ki jo ponujam, je vezana na mehanizme zatiranja nedolžnih – ne le na iz tega izhajajoče trpljenje. To pomeni osredotočanje na analogijo s pravicami živali in ne z welfare regulacijami. Nekateri vegani mislijo, da gre pri analogiji s suženjstvom za trpljenje sužnjev. Ne gre za to.

Vedno sem bil kritičen do welfare oz. new welfare organizacij in društev, ki prizore linčanih temnopoltih ljudi postavljajo ob bok fotografij oz. podob visečih živali v klavnicah, enako kot nasprotujem primerjanju izkoriščanja živali s holokavstom. Tovrstno primerjanje enega zla z drugim z ničemer ne pripomore k boljšemu razumevanju problematike in lahko celo povzroči napačno razumevanje ali užali temnopolte ljudi. A dejstvo – in tudi je dejstvo – ostaja, da obstajajo pomembne vzporednice med reguliranjem suženjstva in reguliranjem izkoriščanja živali.

Afro-američani imajo na izkušnjah osnovano izvedensko mnenje o zapuščini suženjstva, toda prav vsi moramo razumeti mehanizme in podporne temelje suženjstva – človeškega in živalskega – če želimo očistiti svet tega zla.

Regulirati izkoriščanje živali je polomija iz istih razlogov kot je bila polomija regulirati suženjstvo. Če je čuteče bitje suženjska lastnina, bodo njegovi interesi vedno šteli manj od interesov njegovega lastnika. V praktično vseh konfliktnih situacijah med obema mora lastnina izgubiti in lastnik zmagati, sicer nimamo več sistema lastništva nad bitji (bodisi nad človeškimi bodisi nad ne-človeškimi). Tako pri človeškem suženjstvu kot pri izkoriščanju živali se bitjem pripisuje le nominalno oz. zunanjo vrednost; nimajo nobene inherentne oz. notranje vrednosti. So le stvari. Človeško suženjstvo (tako rasno pogojeno kot ne-rasno pogojeno) in živali kot lastnina sta popolnoma analogna v zakonskem in ekonomskem smislu.

Če obstaja kakršnakoli zgrešena analogija v konceptualnem smislu, le-ta ni med suženjstvom in izkoriščanjem živali. Tu je analogna skladnost popolna in neizbežna. Mnogi welfaristi oz. new-welfaristi reguliranje izkoriščanja živali, ki ga promovirajo, primerjajo s prizadevanjem za državljanske pravice v ZDA. Slednje je vsebovalo – in še vedno vsebuje, kajti smo daleč stran od enakopravnosti – vprašanje kako obravnavati osebe pošteno. A živali so še vedno suženjska lastnina. Nimajo moralnega statusa osebe. Ne moremo govoriti o tem kako obravnavati stvari pošteno.

Ko omenjam "abolicionizem", s tem izrazom ne mislim na trpljenje, ki ga prestajajo sužnji. Govorim o mehanizmih oz. pristopih, ki so jih uporabili v preteklosti in ki morajo biti uporabljeni danes za zrušitev vsakega sistema, ki vpeljuje in utrjuje status čutečih bitij kot izključno vira za druge.

Kakorkoli že, reči, da ta analiza pomeni "neprimerno" razpravljanje o problematiki, ki je lahko pravilno tolmačena le s strani temnopoltih ljudi je, bojim se, očividno absurdno. Analogije s suženjstvom ne uporabljam z namenom poniževanja tega, kar morajo prestajati sužnji. Uporabljam jo zato, ker nam ta analogija pomaga razumeti zakonske, pravne in ekonomske razloge zakaj reguliranje izkoriščanja čutečih bitij, ki so obravnavana kot lastnina, ne more učinkovati.

Nekateri drugi "zagovorniki živali" razglašajo, da moški nismo upravičeni do razpravljanja o posilstvu v kontekstu govora o izkoriščanju živali, v smislu, da moški ne smemo delati analogije med kršenjem temeljnih pravic v primeru posilstva in kršenjem temeljnih pravic v primeru ubijanja oz. jedenja živali.

Enako kot v primeru suženjstva, vsakič, ko uporabim analogijo s posilstvom, tega seveda ne počnem z namenom poniževanja izkustev, ki so jih doživele žrtve posilstva. Uporabim jo zato, ker verjamem, da drži in nam pomaga razumeti ozadje strukture izkoriščanja živali.

Menim, da je uporaba besed in pojmov v tovrstnih kontekstih stvar analogije. Vsekakor so naše izkušnje tiste, ki oblikujejo kako razumemo določeno stvar, a na koncu je edino relevantno vprašanje ali analogija drži. Glede na to, da sem bil na številnih mlekarskih kmetijah in od blizu videl kako poteka postopek oplojevanja krav in kako jih je potrebno pričvrstiti, ker ne marajo tega kar jim počnejo, verjamem, da je to povsem primerljivo s posilstvom. In enako menijo številne ženske, ki jih poznam in ki so ravno tako od blizu opazovale dogajanje na mlekarskih farmah, vključno z ženskami, ki so bile same žrtve posilstva. Gre za spolni napad; krave ne privolijo.

Posilstvo predstavlja kršitev temeljnih človekovih pravic. Razlikuje se od kršenja ne-temeljnih pravic. Posilstvo je analogno s kršenjem tistih temeljnih pravic, ki zadevajo uporabljanje udomačenih živali. Analogija drži. Če je kdo užaljen zaradi te analogije in nasprotuje njeni uporabi, mora povedati zakaj analogija ne drži. In v vseh dolgih letih odkar delujem na področju pravic živali, nisem v odgovor še nikoli slišal ničesar drugega kot le katero izmed verzij "človeške ženske so moralno pomembnejše".

Nedavno sem prisostvoval akademski konferenci, na kateri je bilo med drugim govora tudi o etiki v odnosu do živali. Dejal sem, da je govoriti o "sočutnem" izkoriščanju enako kot bi govorili o "sočutnem" posilstvu ali "sočutni" zlorabi otrok. Neka ženska, ki se je predstavila kot feministka, je izrazila nestrinjanje z mojo analogijo. Vprašal sem jo zakaj se ne strinja oz. v čem moja analogija ne drži. Vse kar je lahko odgovorila je bilo, da izkoriščati živali ni tako "resna stvar" kot posilstvo. Ne vem kaj je mislila s tem, saj ni imela odgovora niti ko sem jo vprašal kaj je mislila s tem. Na to vprašanje ni ne-specističnega odgovora. [specizem = diskriminacija na podlagi vrste; op.p.]  

In če ne smemo govoriti o nečem niti v obliki ustreznih analogij, če tega nismo doživeli na lastni koži, potem nihče med nami ne sme govoriti o izkoriščanju živali.

****** 
Če še niste vegan, prosim postanite vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe. 

Če so živali moralno pomembne, potem veganstvo ni le ena izmed možnosti - je nuja. Vsaka organizacija, društvo ali posameznik, ki trdi, da pripada gibanju za pravice živali, mora zavzeti jasno stališče, da je veganstvo moralni imperativ

Sprejemanje in zagovarjanje veganstva kot moralnega imperativa je skupaj s skrbjo za brezdomne ne-človeške begunce najpomembnejša oblika aktivizma, ki se je lahko lotite.


Vse o veganstvu:  www.howdoigovegan.com   

Gary Francione
Board of Governors Distinguished Professor, Rutgers University School of Law

© 2016 Gary L. Francione

Prevod: Leon Kralj


Sorodne teme (kliknite na povezavo):



Ni komentarjev:

Objava komentarja