O nasilju kot "zabavi"

22. september, 2013 /avtor Gary L. Francione

Računalniška igra Grand Theft Auto 5, ki ponuja virtualno udeležbo pri raznoraznih oblikah nasilja nad ljudmi, vključno z umorom, mučenjem in posilstvom (menda gre "le" za kanibalizem), kot tudi nad živalmi, je očitno postala najhitreje prodajan zabavni proizvod v zgodovini.

Ko sem na Facebooku objavil kritiko te igre, so se horde igralcev razbesnele že samo ob mojem namigu, da nas tovrstne "igre" delajo neobčutljive za nasilje. Vztrajno so trdili, da smo ljudje sposobni ločiti "igro" od realnosti.

Nasilni prizori, ki jih smatramo kot "zabava", morda res niso neposredno krivi za to, da se začnejo ljudje v svojem življenju vesti tako kot se sicer ne bi, a nedvomno prispevajo k čedalje večji surovosti družbe in izkrivljajo naše dojemanje morale. Sčasoma postajajo ti nasilni prizori za nas nekaj normalnega, nekaj kar se nam ne zdi več odvratno. In to je nedvomno pomemben dejavnik.

Ste se kdaj vprašali zakaj številni "dobri" ljudje niso nasprotovali rasno pogojenemu suženjstvu v ZDA? Eden izmed razlogov je bil ta, da so bili obdani z mnogimi, ki so suženjstvo podpirali in ki so dojemali lastništvo nad Afričani kot nekaj "normalnega". Ti "dobri" ljudje so bili neobčutljivi za nasilje suženjstva ravno zato, ker je bilo prisotno vsepovsod okoli njih. Ni se jim zdelo odvratno, saj je bilo del moralne realnosti, ki so ji bili neprestano priča. Ko smo obkroženi in prežeti s kulturo nasilja, podobno tudi mi postanemo neobčutljivi za nasilje. Zanikati to dejstvo je več kot absurdno. In ravno to je razlog, zakaj ob nasilnem dogodku, ki se zgodi na ulici, ljudje iz žepov vzamejo pametne telefone in ga snemajo, namesto da ukrepali in priskočili na pomoč.

Pokojna feministka Andrea Dworkin je nekoč dejala, da je pornografija, ki prikazuje nasilje nad ženskami posledično kriva za spolne napade na ženske. Ali je imela prav glede te vzročne povezave niti ni pomembno; tudi če erotiziranja nasilja nad ženskami ne moremo neposredno povezati s točno določenim spolnim napadom na neko žensko, nas kot družbo tovrstna oblika "zabave" neobhodno dela bolj neobčutljive za nasilje nad ženskami. In morda je ravno to tisto, kar razloži epidemične razsežnosti nasilja nad ženskami, ki smo jim priča dandanes.

Ali lahko torej na nek način ločimo "zabavo" od realnosti? Seveda. Toda ali lahko trdimo, da s tem, ko imamo nasilne prizore nad ljudmi in živalmi za nekakšno "zabavo", ne prispevamo k naši moralni otopelosti? Ne, tega ne moremo trditi. In bili bi lahkoverni, če bi to zanikali.

Vsekakor se strinjam s tistimi, ki pravijo, da je naša zabava že od nekdaj polna nasilja. Toda neumno je reči, da ne obstaja kvalitativna razlika med filmom Bela Lugosija "Drakula" in filmi kot so "Žaga", "Hostel" in videoigrami, ki vsebujejo ekstremno nasilje (in v primeru iger tudi "udeležbo" v nasilju) nad ljudmi in živalmi.

Ena izmed stvari, ki so spodbudile množično nasprotovanje vojni v Vietnamu, so bili prizori otrok, opečenih od bojnega strupa napalma. Po vietnamski vojni je ameriška vojska odločila, da bodo odslej v konfliktnih situacijah vojni poročevalci del vojaške enote, in tako niso smeli več prikazovati tovrstnih prizorov. A tudi če temu ne bi bilo tako, to ne bi nič spremenilo. Tako zelo smo že navajeni gledati prizore, ob katerih se nam celo opekline od napalma ne zdijo nič posebnega, da nas resnični trpeči otrok sicer lahko gane, a to v nas ne povzroči več takšnega čustvenega naboja kot nekoč in nas ne spodbudi več k temu, da bi povzdignili svoj glas na protestih in vztrajali do konca.  

Prosim, razumite: ne zagovarjam vladne cenzure filmov, videoiger ali česarkoli drugega. To že tako ali tako počno na mnogih področjih, kjer ne bi smeli. In ne oporekam temu, da zmoremo vsaj na nekem nivoju ločiti "zabavo" od realnosti ter da tisti, ki se mu nasilni prizori zdijo zabavni, še ni nujno tudi sam nasilen v odnosu do drugih v svoji okolici. 

Sem pa vsekakor za to, da se vprašamo zakaj se nam prizori ekstremnega nasilja nad ljudmi in živalmi ne zdijo odvratni, pač pa nas celo zabavajo.

******

Če še niste vegan, prosim postanite vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe.

Svet je veganski! Če si ga želiš.

Gary L. Francione
Professor, Rutgers University

© 2013 Gary L. Francione

Prevod: Leon Kralj

Vir: http://www.abolitionistapproach.com/violence-entertainment/

   

Sorodne teme (kliknite na povezavo):

1. Ubogi Che Guevara

2. "Sočutno" nasilje ni rešitev

3. Absurdnost kampanj za dobrobit živali v praksi - 1.del: Organizacija Mercy for Animals pravi: "Brcati živali NI PRAV."

4. OPOZORILO: Živila živalskega izvora predstavljajo resno tveganje za vaše duševno zdravje

5. Moralna shizofrenija – ponovno in vedno znova

6. Skrivno snemanje v klavnicah in na živinorejskih farmah - ali se s tem res preprečijo "zlorabe živali"?

7. Delfinji mladiček umrl med slikanjem za selfie