nedelja, 19. junij 2016

Seznam današnjih opravil

1. PREPOZNAM, DA MORALNI STATUS ŽIVALI POMENI, DA JIH NE MOREM JESTI, SE VANJE OBLAČITI ALI JIH IZKORIŠČATI NA KAKRŠENKOLI DRUG NAČIN: POSTANEM VEGAN.  

2. LOTIM SE USTVARJALNEGA, NENASILNEGA VEGANSKEGA AKTIVIZMA.

3. POSVOJIM ALI VZAMEM V REJO BREZDOMNO ŽIVAL (ALI OBOJE).

4. SPREMENIM SVET.  

******** 


2 komentarja:

  1. "3. POSVOJIM ALI VZAMEM V REJO BREZDOMNO ŽIVAL (ALI OBOJE)."

    to je v resnici v nasprotju s predstavljenimi načeli, saj gre za odvzem prostosti, svobode, pod krinko živaloljubca .

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. FRAN, ne gre za odvzem prostosti. Ne govorim o divjih živalih. Gre za to, da ponudimo dom udomačeni živali, ki je bila načrtno vzrejena ter nato zavržena s strani ljudi.
      Že vnaprej se opravičujem za nekoliko daljši odgovor, toda za lažje razumevanje omenjene problematike, je nujno, da ti razložim zadevo v celoti.

      Udomačene živali niso niti približno podobne temu, kar naj bi v resnici bile. Tekom zgodovine jih je človek s križanjem in gensko manipulacijo tako zelo spremenil, da sploh ne spominjajo več na živali izpred nekaj stoletij. Zato ta udomačena bitja niso del naravnega sveta, temveč so del sveta, ki smo ga mi umetno ustvarili. Ta bitja smo razvili za svoje egoistične namene – hrano, obleko, družbo, itd. Zanje smo ustvarili umetni svet, v katerem jih izkoriščamo na vse mogoče načine.

      Te nekdaj veličastne, samostojne živali smo si podredili in jih naredili popolnoma odvisne od nas. Zato udomačeni psi, mačke, itd., ne zmorejo preživeti v divjini. Mi odločamo o vseh aspektih njihovih življenj - v kakšnih pogojih bodo živele, kdaj in koliko bodo jedle, kdaj bodo šle ven na svež zrak (če sploh), skratka ta bitja smo si v celoti podredili in njihova življenja zreducirali na golo služenje našim sebičnim zahtevam. Ta nemočna bitja v resnici niso ne živali, ne ljudje - so nekaj vmes.

      In ker se udomačene živali niso znašle v tej godlji po svoji krivdi, temveč izključno zaradi človeka, je edino pravično, da jih ponovno "osvobodimo". Osvoboditev ne pomeni, da jih spustimo v divjino, temveč da jih nehamo "proizvajati", da torej prenehamo z načrtno vzrejo živali za "hišne ljubljenčke" (kot tudi za hrano in ostale namene).

      Pse, mačke, hrčke, itd., se množično proizvaja, podobno kot vijake v tovarni. Hišne ljubljenčke se trži na enak način kot predmete. Čeprav nekateri lepo skrbijo za svoje živali, je mnogo več takih, ki z njimi ravnajo zelo slabo. Npr. v ZDA večina psov preživi v enem domu manj kot dve leti, preden so odvrženi na cesto, v zavetišče ali oddani novemu lastniku. Več kot 70% ljudi, ki posvojijo živali, jih kasneje tudi odvrže. Vsi poznamo grozljive zgodbe o psih na kratkih verigah, ki preživijo večino svojega življenja osamljeni. Mesta so polna potepuških mačk in psov, ki živijo nesrečno življenje in bodisi stradajo ali zamrznejo, podležejo bolezni, ali pa so trpinčeni s strani ljudi. Veliko je tudi takšnih ljudi, ki trdijo, da imajo radi svoje živali, a jih brezčutno iznakazijo z rezanjem ušes, repkov ali puljenjem njihovih krempljev, da ne bi opraskali pohištva, itd.

      Svojo žival resda lahko obravnavaš kot družinskega člana, toda tvoja skrb za tvojo žival v resnici pomeni le, da svojo živalsko lastnino vrednotiš višje od njene tržne vrednosti. In če si premisliš ter se odločiš, da boš svojemu psu vsakodnevno zadajal hude udarce kot neke vrste "vzgojni ukrep" ali da ne boš hranil svoje mačke, češ da bo bolj motivirana za lovljenje miši v kleti, ali da boš "evtanaziral" (beri: ubil) svojo žival, ker nočeš več finančnih izdatkov zanjo, bo tvoja odločitev zaščitena z zakonom. Imaš dovoljenje, da vrednotiš svojo lastnino kot se ti zahoče.

      Na primer: za svoj avtomobil lahko lepo skrbiš ali pa se ga odločiš pustiti rjaveti in propadati. Izbira je tvoja. Dokler mu zagotavljaš minimalno vzdrževanje, ki omogoča, da opravi tehnični pregled, je vsaka druga odločitev v zvezi s tvojim avtom, vključno z odločitvijo, da ga oddaš trgovcu z rabljenimi deli, tvoja stvar. Dokler zagotavljaš minimalno hrano, vodo in zatočišče za svojega hišnega ljubljenčka, je katerakoli druga odločitev, razen sadističnega mučenja živali, povsem tvoja stvar, vključno z odločitvijo, da jo odvržeš v zavetišče ali da jo neseš "uspavat" (beri: ubit) k veterinarju.

      Skratka, naša moralna dolžnost je, da poskrbimo za tiste živali, ki so že tukaj, dokler ne umrejo naravne smrti. Narava bo veliko bolj naravna brez udomačenih živali. Toda predpogoj je, da postanemo vegani. Ne moremo biti za pravičnost v odnosu do živali in jih hkrati še naprej jesti.

      Lp,
      Leon

      Izbriši