Medsebojna prepletenost človekovih pravic in pravic živali

»Na svetu je preveč človeških problemov, ki jih je potrebno razrešiti, preden bi lahko razmišljali o živalih.«

»Poskrbimo najprej za mir na svetu; s pravicami živali se bomo ukvarjali kasneje.«

Vsakdo, ki si prizadeva za pravice živali, redno naleti na takšne in podobne komentarje. Pogosto me sprašujejo, kako odgovarjam nanje. 

Kot prvo, nihče ne pravi, da bi se morali tisti, ki se ukvarjajo s človekovimi pravicami, prenehati ukvarjati s človekovimi pravicami na račun posvečanja pravicam živali. Gre le za to, da v kolikor jemljemo živali za moralno pomembne, jih pač prenehamo jesti, se vanje oblačiti in uporabljati v kakršnekoli namene. Postati vegan ne zahteva, da prenehate zagovarjati pravice zlorabljenih otrok, pretepenih žensk ali da prenehate nasprotovati vojnam.

Po koncu enega mojih predavanj o pravicah živali, je k meni pristopila neka ženska in povedala, da dela kot prostovoljka v ustanovi za pomoč ženskam, žrtvam nasilja in posilstva. Rekla je, da je zelo naklonjena temu kar sem povedal o živalih, a da je zelo zaposlena s svojim delom za ženske, tako da resnično ne ve kako naj najde čas za ukvarjanje s pravicami živali.

Vprašal sem jo: "Verjetno imate čas za to, da vsak dan kaj pojeste, kajne?"

Odgovorila je: "Seveda!"

Nadaljeval sem: "Ali nosite obleke ter uporabljate šampon in druge izdelke?"

Odgovorila je začudeno: "Da, seveda. Toda kaj ima to opraviti s tem?"

Vse, čisto vse ima to opraviti s tem. Razložil sem ji, da če resnično jemlje vprašanje pravic živali resno, je vse kar rabi storiti to, da jih preneha jesti, se vanje oblačiti, uporabljati izdelke, ki jih vsebujejo oz. so na njih testirani ter podpirati kakršnokoli obliko zabave, ki uporablja živali. Tudi če nikoli ne bo glede vprašanja pravic živali več storila ničesar drugega, bo že samo s tem, ko bo postala veganka ter bila zgled prijateljem in družini, izvajala pomembno obliko aktivizma, ki v ničemer ne nasprotuje in ne posega v njeno delo na področju pomoči ženskam. Biti zagovornik odprave izkoriščanja živali je nekaj kar lahko postaneš že pri svojem naslednjem obroku.

Drugič, zmotno je misliti, da se vprašanji izkoriščanja ljudi in živali med seboj izključujeta. Ravno nasprotno, vse vrste izkoriščanja so neločljivo povezane. Vse vrste izkoriščanja in vse oblike diskriminacij so izraz nasilja. In vse dokler bomo tolerirali katerokoli vrsto nasilja, bomo obkroženi z najrazličnejšimi vrstami nasilja.

Kot je zapisal ruski pisatelj Lev Tolstoj: »Dokler bodo obstajale klavnice, tako dolgo se bodo ljudje pobijali med seboj.«

Seveda je imel Tolstoj popolnoma prav. Dokler bodo ljudje smatrali, da je nekaj povsem normalnega klati živali za hrano, za kar ne obstaja nobenega drugega razloga kot zadovoljevanje trivialnega užitka ob jedenju ali ob uporabljanju drugih živalskih proizvodov, toliko časa bodo tudi smatrali, da je povsem normalno posluževati se nasilja takrat, ko je v igri kak pomembnejši razlog. 

Ali če povem drugače: dokler bomo tolerirali rasizem, seksizem, heteroseksizem in ostale oblike diskriminacij, bo obstajal tudi specizem. To je eden izmed razlogov zakaj zagovorniki živali sami sebe nikoli ne bi smeli dojemati kot aktiviste, ki se potegujejo za reševanje zgolj enega samega družbenega vprašanja. Specizem je moralno sporen zato, ker, enako kot rasizem, seksizem in ostale oblike diskriminacij, izključuje druga bitja iz okvira moralne zaščite na osnovi irelevantnih kriterijev. Čisto vseeno je, ali je ta kriterij rasa, spol, spolna usmerjenost ali vrsta. Ne moremo razumno trditi, da nasprotujemo specizmu, a hkrati podpiramo oz. nimamo izoblikovanega stališča glede ostalih oblik diskriminacije. Specizmu nasprotujemo ravno zato, ker je enak rasizmu, seksizmu in ostalim oblikam diskriminacije. Naše nasprotovanje specizmu logično vodi v zavračanje vseh ostalih diskriminacij.

Ponovno, to seveda ne pomeni, da morajo zagovorniki pravic živali prenehati delovati v prid živalim na račun tega, da postanejo deklarirani zagovorniki človekovih pravic. Pomeni pa vsekakor to, da bi morali dati jasno vedeti, da nasprotujejo vsem oblikam diskriminacije in da se niti sami v svojem osebnem življenju nikoli ne bi smeli posluževati diskriminiranja drugih.

Tretjič, občudovanja vredno je, da želijo mnogi altruistični ljudje spremeniti svet, a obenem ne uvidijo, da je najpomembnejša sprememba ta, ki se zgodi na ravni posameznika. Ali kot je dejal Mahatma Gandhi: »Bodi sam sprememba, ki jo želiš videti v svetu.« Če želiš nenasilen svet, potem moraš nenasilje sprejeti v svoje lastno življenje. Veganstvo je pomembna sestavina nenasilnega življenja, glede na nesporno dejstvo, da so vsa živila živalskega izvora (meso, mleko, mlečni izdelki in jajca) ter vsi ostali živalski proizvodi rezultat nasilja.

Še ena Tolstojeva žlahtna misel: "Vsi bi radi spremenili svet, a nihče ne želi spremeniti samega sebe."

****** 

Če še niste vegan, prosim postanite vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe.  

Če smatrate živali za moralno pomembne, potem veganstvo ni le ena izmed možnosti - je nuja. Vsaka organizacija, društvo ali posameznik, ki trdi, da pripada gibanju za pravice živali, mora dati jasno vedeti, da je veganstvo moralni imperativ. 

Gary L. Francione

Board of Governors Distinguished Professor of Law, Rutgers University

www.howdoigovegan.com  

Prevod: Leon Kralj

Vir: http://www.abolitionistapproach.com/social-justice-human-rights-and-being-vegan/ 

Sorodne teme (kliknite na povezavo): 

1. Socialna pravičnost, človekove pravice in veganstvo   

2. Zgodovina človeštva je zgodovina nasilja

3. Živali kot lastnina ter analogija s posilstvom  

4. Seksizem in poniževanje žensk znotraj gibanja za pravice živali

5. Kaj lahko VSAKDO izmed nas stori za dosego odprave izkoriščanja živali