Ubijati živali in povzročati živalim trpljenje

22. november, 2011 /avtor Gary L. Francione

Osnovna predpostavka animal welfare gibanja [gibanja za "dobrobit /zaščito /pravice" živali, ki je diametralno nasprotno od našega, abolicionističnega gibanja; op.p.], vse od začetkov v prvi polovici 19.stoletja pa do današnjega dne, se glasi, da je uporabljati živali samo po sebi sprejemljivo, zato ker živali nimajo interesa po nadaljevanju življenja. Po mnenju welfaristov, ne-človeške živali niso samozavedajoče in kognitivno sofisticirane na način, ko so ljudje. To pomeni, da so življenja živali vredna manj od življenj ljudi. Po mnenju Petra Singerja [t.i. "očeta modernega gibanja za pravice živali"; op.p.]:

»Medtem ko samozavedanje, sposobnost vnaprejšnjega razmišljanja, imeti upanja in prizadevanja vezana na prihodnost, sposobnost navezovanja odnosov z drugimi, itd., niso pomembna pri vprašanju glede zadajanja bolečine ... te sposobnosti so pomembne pri vprašanju glede tega ali vzeti življenje. Ni neosnovano verjeti, da je življenje samozavedajočega se bitja, sposobnega abstraktnega mišljenja, načrtovanja prihodnosti, kompleksnih načinov komuniciranja, itd., vredno več kot življenje bitja brez teh sposobnosti.«  

Welfaristi razlikujejo med ubijanjem, ki samo po sebi ni moralno sporno in zadajanjem "nepotrebnega" trpljenja, ki je moralno sporno. Če omogočimo živalim relativno prijetno življenje in relativno nebolečo smrt, je lahko potem naše izkoriščanje živali moralno sprejemljivo. Ponovno, po mnenju Singerja:

»Če je zadajanje trpljenja tisto kar nas skrbi in ne ubijanje, potem si prav tako lahko predstavljam svet, v katerem ljudje večinoma jedo rastlinsko hrano, a se občasno pocrkljajo z luksuzom jajc iz proste reje ali morda celo z mesom živali, ki živijo lepo življenje in so vzrejene v pogojih, ki so naravni za njihovo vrsto in so nato humano ubite na kmetiji.«

Ravno tovrstno razmišljanje je tisto, ki je dalo zagon gibanju za meso/živalske proizvode "srečnih" živali, ki ga promovira Singer in praktično vse večje organizacije za živali v ZDA in Evropi [tudi vsa društva v Sloveniji; glejte sledeče povezave: 1, 2, 3, 4, 5; op.p.]. Uporaba živali ni problem; problem je trpljenje živali. Če preko welfare reform [zakonov za "dobrobit/zaščito" živali, ki uvajajo večje kletke, daljše verige, "prosto" rejo, "humanejši" zakol; itd; op.p.] zmanjšamo trpljenje, potem naredimo izkoriščanje živali za manj moralno spornega. Ljudje lahko nadaljujejo z uživanjem živali in se počutijo prijetno ob misli, da so "sočutni".

Ne smemo biti presenečeni, da ima čedalje več ljudi mirno vest glede uživanja živalskih proizvodov. Konec koncev so jim "strokovnjaki" zagotovili, da je zdaj trpljenje zmanjšano in lahko kupujejo meso "srečnih" živali, jajca "proste" reje, itd. Tovrstni proizvodi nosijo celo oznake in certifikate, odobrene s strani organizacij za živali. Welfare gibanje pravzaprav spodbuja "sočutno" uživanje živalskih proizvodov.

Zaradi ekonomskih dejavnikov prispevajo welfare reforme zelo malo k zaščiti interesov živali: živali so namreč lastnina. So stvari, ki nimajo nobene notranje oz. moralne vrednosti. To pomeni, da bodo welfare standardi, bodisi za tiste živali, ki so uporabljene za hrano, poskuse ali katerekoli druge namene, ostali vedno nizki in vezani na nivo dobrobiti, ki je potrebna, da se živali izkorišča čimbolj učinkovito za določen namen. Povedano preprosto, interese živali ščitimo le do te mere, ko imamo od tega ekonomsko korist. Koncept "nepotrebnega" trpljenja je razumljen kot nivo trpljenja, ki onemogoča določeno obliko uporabe živali. In pod to lahko spada precej trpljenja.

Toda welfare stališče, da je trpljenje živali in ne njihovo ubijanje samo po sebi tisto, ki poraja moralno vprašanje, ignorira zelo pomembno vprašanje: predvideva, da ker je živalski način mišljenja drugačen od človeškega, živali, za razliko od ljudi, nimajo tiste oblike samozavedanja, ki je tolmačena kot interes po nadaljevanju življenja. Welfare stališče neizogibno predvideva, da ima živalsko življenje manjšo moralno vrednost od človeškega. In welfaristi se s tem izrecno strinjajo, kot je jasno razvidno v moji knjigi The Animal Rights Debate: Abolition or Regulation?.

Glavni namen mojega dela je izzvati to welfare predpostavko in dokazati, da je edino ne-specistično stališče, ki ga lahko zavzamemo, tisto, ki pravi, da ima vsako čuteče bitje – katerokoli bitje, ki ima sposobnost zaznavanja in subjektivno zavedanje – interes po nadaljevanju življenja. Vsakršen drugačen vidik samovoljno in neosnovano daje večjo veljavo človeškim sposobnostim. Specistično je trditi, da ima živalsko življenje manjšo vrednost od človeškega. To sicer ne pomeni, da moramo neljudi v vseh situacijah obravnavati enako kot ljudi. Vsekakor pa pomeni, da so, kar se tiče tega, da nisi obravnavan izključno kot vir oz. potrošno blago za druge, vsa čuteča bitja enakovredna in ne moremo upravičiti tega, da bi katerokoli čuteče bitje obravnavali kot vir oz. potrošno blago.

Če imajo živali interes po nadaljevanju življenja, kar trdim da ga imajo že preprosto na osnovi tega, da so čuteča bitja, in če ta interes šteje v moralnem smislu, za kar trdim da mora šteti, potem obstaja le en verodostojen sklep: vsakršna uporaba živali – najsibo še tako "humana" - je nepravična.

Če še niste vegan, prosim razmislite o tem, da to postanete. Postati vegan je zelo enostavno; boljše za vaše zdravje in za planet; in, najpomembneje, je moralno pravilna poteza.

In prosim vedite: Welfare reforme storijo zelo malo, če sploh kaj, za zmanjšanje trpljenja živali. A kakorkoli že, bistvo je, da veganstvo ni le stvar zmanjšanja trpljenja, ampak stvar temeljne moralne pravičnosti. Je nekaj kaj dolgujemo tistim, ki, enako kot mi, cenijo svoje življenje in ki želijo še naprej živeti.

Svet je veganski! Če si ga želiš.

Gary L. Francione

Professor, Rutgers University

© 2011 Gary L. Francione

Prevod: Leon Kralj

Vir: http://www.abolitionistapproach.com/killing-animals-and-making-animals-suffer/  

Vse o tem zakaj in kako postati vegan:  www.howdoigovegan.com

****** 

Če imajo živali moralno vrednost (če niso predmeti), potem veganstvo ni le ena izmed možnosti – je nuja. Vsaka organizacija, društvo ali posameznik, ki trdi, da si prizadeva za živali, mora zavzeti jasno stališče, da je veganstvo moralni imperativ.

Sorodne teme (kliknite na povezavo):

1. Meso "srečnih" živali: Omogočati ljudem boljše počutje ob jedenju živali

2. Živali kot lastnina ter analogija s posilstvom

3. Absurdnost kampanj za dobrobit živali v praksi - 1.del: Organizacija Mercy for Animals pravi: "Brcati živali NI PRAV."

4. In potem se sprašujete zakaj bolehamo za moralno shizofrenijo?

5. Pomembna je le sposobnost občutenja

6. Abolicionizem: poskrbeti za skladnost med sredstvom za dosego cilja in ciljem samim