Nekaj treznega razmišljanja o prizadevanju za dobrobit izkoriščanih živali

Reforme za dobrobit izkoriščanih živali [welfare reforme; op.p.] ciljajo na ponudbo izkoriščanja - na industrijo oz. izdelke živalskega izvora. Prizadevajo si omogočiti ponudbo bolj "humano" proizvedenih živalskih izdelkov. Prizadevajo si tudi za podražitev tovrstne ponudbe, zato da bi potrošniki kupovali manj živalskih izdelkov.

Toda teorija se precej razlikuje od realnosti. Celo tisti, ki podpirajo tovrstne reforme, pogosto še vedno kupujejo konvencionalne izdelke z "nižjim welfare standardom" (kar se mene tiče, vsi izdelki živalskega izvora predstavljajo nizek welfare standard), poleg tega pa četudi pride do podražitve določenega izdelka kot posledica uvedbe welfare reform (in ne kot posledica nešteto ostalih faktorjev, ki vplivajo na ceno?!), se povpraševanje ne spremeni bistveno, kajti povpraševanje po številnih izdelkih živalskega izvora je – kot to imenujejo ekonomisti – "neprožno" oz. neobčutljivo na zvišanje cen znotraj določenega ranga.

In tudi če cena naraste do te mere, da vpliva na povpraševanje, potrošniki preprosto preidejo na kupovanje ostalih, cenejših izdelkov živalskega izvora. Z drugimi besedami – nobenega razloga ni verjeti, da če se podraži govedina, da se potrošnik namesto tega odloči kupovati tofu.

Edini učinkoviti način za naslavljanje problematike izkoriščanja živali je osredotočanje na povpraševanje ter izobraževanje ljudi o tem, zakaj bi morali prenehati jesti živila živalskega izvora. Pika. Ogromno ljudem je v moralnem smislu že tako ali tako mar za živali. Namesto da dopovedujemo tem ljudem, da lahko svoji moralni dolžnosti do živali zadostijo s kupovanjem izdelkov izvirajočih iz "srečnih" živali, bi jih morali izobraziti o tem, zakaj je edini razumni odgovor na spoznanje, da živali nekaj štejejo v moralnem smislu, ta, da jih prenehamo jesti in postanemo vegani.

Povedano drugače: če menite, da je bilo narobe to kar je storil Michael Vick [zloglasni mučitelj psov; op.p.] zato ker ni prav zadajati trpljenja in smrti drugemu čutečemu bitju zgolj zato ker v tem uživamo, potem ste zavezani k temu, da ne jeste živil živalskega izvora, kajti le-to je moč upravičiti izključno z gurmanskim užitkom. Enako kot užitek ne more biti opravičilo za Vicka, ne more biti niti za nas.

*****

Če še niste vegan, prosim postanite vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe.  

Če so živali moralno pomembne, potem veganstvo ni le ena izmed možnosti - je nuja. Vsaka organizacija ali društvo, ki trdi, da pripada gibanju za pravice živali, mora zavzeti trdno stališče, da je veganstvo moralni imperativ. 

In nikoli, zares nikoli, ne nasedite nerazumni ideji, da moramo promovirati "srečno/humano izkoriščanje" živali ali postopne "majhne korake", da ljudi pripravimo do veganstva. V resnici je ravno obratno: celotna industrija "srečnega izkoriščanja" ima en sam cilj – pripraviti ljudi do tega, da nimajo slabe vesti oz. da se v moralnem smislu počutijo pomirjene ob konzumiranju živalskih proizvodov.

Gary L. Francione

Board of Governors Distinguished Professor of Law, Rutgers University

Vse informacije o tem zakaj in kako postati vegan dobite na:

www.howdoigovegan.com  

Prevod: Leon Kralj

Vir: http://www.abolitionistapproach.com/some-clear-thinking-about-animal-welfare/

Sorodne teme (kliknite na povezavo):

1. Kam gre gibanje za pravice živali? (1.del)

2. Problematika "welfare" pristopa, strnjena v štirih točkah

3. "Znanstveni" dokazi o učinkovitosti aktivizma za pravice živali  

4. Stališča zagovornikov pravic živali, izoblikovana s pomočjo izkoriščevalcev živali

5. Sprevržena usklajenost kampanj za dobrobit živali in "single-issue" kampanj z izkoriščanjem živali

6. Šest temeljnih načel abolicionističnega pristopa k pravicam živali