Nedavno sem objavil zapis, ki kritizira početje nekaterih deklariranih "zagovornikov
živali", ki namesto prenehanja
izkoriščanja živali, oglašujejo manj
izkoriščanja živali. Svojemu pristopu so nadeli tudi uradno ime –
redukcitarijanstvo (način prehranjevanja, ki vključuje manj mesa).
Na svoji spletni strani www.reducetarian.org so zapisali (citiram):
"Jesti manj mesa je dobro za blagostanje živali."
Govoriti ljudem, da jim jedenje manj mesa dovoljuje opustiti svoje moralne dolžnosti do živali, je z vidika morale tako sprevržena, kot če bi imeli kampanjo, ki oglašuje idejo, da je "posiljevanje manjšega števila žensk dobro za blagostanje žensk."
"Redukcitarijanska" spletna stran nadalje poziva (citiram):
"Da boste karseda učinkoviti v pomoči živalim, se osredotočite na zmanjšanje svoje količine zaužite perutnine in morske hrane. Glede na svojo majhno velikost, tvorijo piščanci in ribe veliko večino ubitih farmskih živali."
Krasno, torej namesto piščancev in rib - navali narod na kravo,
pujska ali jagenjčka! In to naj bi bil "najučinkovitejši" način za pomoč
živalim? Se opravičujem, toda najučinkovitejši način je ta, da jih prenehaš jesti, se oblačiti v
njihove kože ali jih izkoriščati na kakršenkoli drug način.
Če podpirate "redukcitarijanstvo", potem podpirate izkoriščanje
živali. Tako preprosto je to. Kako lahko sploh komu pride na misel, da je "redukcitarijanstvo" moralno sprejemljivo?
Primer:
Spolno nasilje nad ženskami se naglo širi. V ZDA je vsaka četrta
ženska žrtev spolnega nasilja, v Veliki Britaniji vsaka peta. Podobno je v tudi
Sloveniji in v ostalih državah "zahodnega" sveta. Spolno nasilje dobiva epidemične razsežnosti.
Toda, ali bi si kdorkoli upal
pomisliti, da je sprejemljivo oglaševati "redukcitarijansko" vrsto kampanje, ki
poziva ljudi naj zmanjšajo svojo količino spolnih napadov na ženske? Niti pod razno.
Ko je govora o kršenju temeljnih človekovih pravic (pravica do življenja in telesne nedotakljivosti), smo vsi enotni - zavzemamo ničelno toleranco do nasilja. A v primerih, ko žrtve kršenja temeljnih pravic niso ljudje pač pa živali, v hipu "pozabimo" na ničelno toleranco in razmišljamo le o tem, kako moralno upravičiti nekaj, česar v resnici ni mogoče moralno upravičiti. Tako se domislimo "humanih" načinov kršenja temeljnih pravic, se pravi nečesa, kar ne bi nikoli predlagali, če bi šlo za ljudi. Povedano drugače, udejanjamo specizem.
Če namesto moralno neupravičenega redukcitarijanstva promoviramo veganstvo - na enostaven, razumljiv in nedvoumen način
kot nekaj, kar v moralnem smislu dolgujemo živalim, ter ljudje to slišijo in sprejemajo,
a še niso takoj pripravljeni postati vegani - bodo v vsakem primeru skoraj zagotovo zmanjšali svojo količino zaužitih živali. To je njihova odločitev. Toda to nikoli ne sme biti naše moralno stališče, s katerim
pozivamo ljudi.
Če resnično verjamemo, da živali kaj štejejo v moralnem smislu,
potem moramo podajati
abolicionistično vegansko sporočilo [1, 2, 3]. Če nagovorjeni ljudje želijo storiti manj, mora biti to njihova
izbira in ne nekaj, kar jim predlagamo mi
– vegani.
Nobena (niti ena!) izmed večjih organizacij za pravice živali ne pojmuje veganstva kot moralno osnovo
V zvezi z moralno spornostjo pristopov,
ki jih ubirajo organizacije in društva za pravice živali, pogosto prejmem sledeče
vprašanje:
"Kaj hočete reči s tem, ko pravite, da nobena izmed velikih organizacij za pravice živali ne oglašuje veganstva kot moralne osnove? Mislil sem, da promovirajo veganstvo. Lahko pojasnite?"
Moj odgovor:
Organizacije za pravice živali omenjajo
veganstvo le kot enega izmed (enakovrednih) načinov – poleg uživanja mesa "srečnih" živali,
jajc iz proste reje, redukcitarijanstva, itd. – za zmanjševanje trpljenja
živali.
Ne zavzemajo stališča, da imamo ljudje moralno dolžnost
prenehati izkoriščati živali, nič drugače kot imamo moralno dolžnost, da ne
kršimo temeljnih človekovih pravic.
Ne zavzemajo stališča, da vse razen veganstva
predstavlja nadaljnjo direktno udeležbo pri izkoriščanju živali.
Poleg tega organizacije za pravice
živali z oglaševanjem "srečnega izkoriščanja" [1, 2] in promocijo "single-issue" kampanj
(=osredotočanje na posamezne domnevno moralno "najbolj" sporne produkte, npr. teletino, foie
gras - gosja jetra, krzno, ipd.), neobhodno ohranjajo zmotno idejo, da obstajajo "sočutnejši" načini izkoriščanja živali. In to le spodbuja nadaljnje uživanje in
uporabo živalskih proizvodov.
Abolicionistični pristop smatra
veganstvo za moralno osnovo oz. moralno dolžnost, ter trdi, da izkoriščanja
živali ni mogoče upravičiti – naj si bo še tako "humano".
Organizacije za pravice živali nenehno
označujejo veganstvo kot "ekstremno" in "neprimerno za vsakogar" [1, 2, 3, 4]. Vse velike organizacije (PETA, Mercy for Animals, Vegan Outreach, Farm Sanctuary, RSPCA, HSUS, Animal Rights International, Compassion Over Killing, Animals Australia, itd. itd.), zavračajo idejo, da je veganstvo moralni imperativ. Veganstvo prikazujejo (če sploh) kot zgolj enega izmed številnih načinov za zmanjševanje trpljenja živali. Zatem pravijo, da javnost smatra
veganstvo za "ekstremno" in "neprimerno za vsakogar". Pravijo, da javnost v dobrobit "blagostanja" živali namesto veganstva raje izbere živalske produkte "srečnih" živali, jajca proste
reje in uživanje manj mesa.
Samo pomislite. Organizacije za
pravice živali najprej veganstvo očrnijo in nato "odkrijejo", da ga javnost ne
sprejema. Adijo pamet!
Nismo del istega gibanja
Welfaristi (zagovorniki regulacije izkoriščanja živali – reform za "boljše počutje" klavnih živali) pogosto pravijo, da "se vsi skupaj zavzemamo za isto stvar." Da
vsi hočemo, da se preneha z izkoriščanjem živali. Trdijo, da je edina razlika
med njimi (welfaristi) in nami (abolicionisti) ta, da za dosego istega cilja
uporabljamo različne "strategije".
To je tako absurdno, kot če bi rekli, da si vsi želimo miru, le da
je edina razlika med tistimi, ki zavračajo vojno in tistimi, ki promovirajo
vojno kot sredstvo za dosego miru, "strategija".
Sredstvo, ki se ga poslužuje gibanje, mora odražati cilj, ki ga to gibanje zasleduje. Welfaristi,
ki promovirajo "srečno" izkoriščanje živali, "redukcitarijanstvo" ali idejo, da
je bolje jesti zrezek kot foie gras (ali da je manj sporno nositi volno kot
krzno), promovirajo sredstvo, ki ne odraža cilja, za katerega trdijo, da se
zavzemajo. Vedejo se kot vojni hujskači, ki pravijo, da potrebujemo vojno, zato
da bi lahko imeli mir, oz. da moramo ubijati, zato da ne bi imeli ubijanja.
Ne gre le za strategijo. Gre za popolnoma različni moralni stališči.
Je zagovarjanje pravičnosti res ´ekstrem´?
Kot že rečeno, če ljudem na enostaven in nedvoumen način razložite zakaj
je veganstvo moralni imperativ ter vam dajo vedeti, da jim sicer ni vseeno za
živali, a še niso pripravljeni postati vegani, se bodo že na podlagi slišanega
zelo verjetno odločili zmanjšati svoj vnos živil živalskega izvora oz. uporabo
ostalih živalskih proizvodov. Obenem bodo še naprej premišljevali o veganstvu.
Četudi bodo morda – vsaj na začetku - storili manj od tega, da postanejo vegani,
ste bili vsaj jasni, kaj morala zahteva in k čemu naj bi stremeli.
Če pa ljudem razlagate, da ni potrebno postati vegan in da lahko svoji
moralni dolžnosti zadostijo že s tem, da zmanjšajo vnos živil živalskega
izvora, potem je zelo verjetno, da bodo pri tem tudi ostali in nikoli ne bodo
postali vegani.
Nekateri welfaristi trdijo, da če ljudem, ki jim je mar za živali, a še
niso pripravljeni postati vegani, razložimo zakaj je veganstvo moralna osnova, potem preprosto ne bodo
storili ničesar in si bodo mislili le, da ste "ekstremist". Imenovati takšno
trditev za absurdno, je žalitev absurdnosti.
Bodite jasni glede osnovnega bistva: veganstvo je moralni imperativ.
Če oseba smatra živali za bitja z moralno vrednostjo, potem je veganstvo edini
smiseln odgovor. Če kdorkoli želi storiti manj od tega da postane vegan, naj bo
to njegova izbira in ne nekaj kar mu predlagamo mi.
Kar se tiče živali, imamo ljudje največjega izmed absolutnih
privilegijev, iz katerega izhaja velika odgovornost: usoda živali je v celoti v naših rokah. Zato potrebujemo jasen, enoten in dosleden glas za dosego
odprave – abolicije - mehanizmov izkoriščanja živali. Vse je odvisno od
tega kar rečemo in kar storimo - ne glede na to kdo smo.
Leon Kralj
********
Če še niste
vegan, prosim postanite vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje [1, 2, 3, 4] in do samega sebe [1, 2, 3, 4, 5, 6].
In nikoli, zares
nikoli ne nasedite nerazumni ideji, da moramo promovirati "srečno/humano
izkoriščanje" živali ali postopne "majhne korake", da ljudi
pripravimo do veganstva. V resnici je ravno obratno: celotna industrija
"srečnega izkoriščanja" živali ima en sam cilj – pripraviti ljudi do
tega, da nimajo slabe vesti in da se počutijo bolj lagodno ob izkoriščanju
živali.
Če so živali moralno pomembne, potem veganstvo ni opcija - je nuja.
Vsaka organizacija ali društvo, ki trdi, da pripada gibanju za pravice živali,
mora zavzeti trdno stališče, da je veganstvo moralna osnova.
-------------
Opomba:
Tokratni zapis je mišljen zgolj kot uvod v daljšo objavo, ki sledi v
kratkem. V njej bom razkril kako poteka neposredno sodelovanje organizacij za pravice
živali z industrijo izkoriščanja živali (kmeti, živinorejci, trgovci, znanstveniki, ...). Obe strani se namreč redno sestajata ter razglabljata - za vsako živalsko vrsto posebej - o tem, kakšnih standardov izkoriščanja živali se je najbolje posluževati za zadovoljitev povpraševanja potrošnikov. "Plodnost" poslovnega sodelovanja med aktivisti za pravice živali in izkoriščevalci živali se kaže tudi v obliki podeljevanja številnih priznanj in nagrad, s katerimi aktivisti javno izrekajo "hvaležnost in podporo" trgovcem in živinorejcem za njihove "pionirske" prakse "srečnega" izkoriščanja živali. V ozadju tega sporazumnega "biznisa trpljenja in smrti" je še ogromno osupljivih podrobnosti ...
Vsekakor vljudno vabljeni k branju za boljše razumevanje širine in resnosti problematike.
Pripis dne 25.1.2016:
Omenjena objava je od zdaj naprej dostopna na tej povezavi.
Pripis dne 25.1.2016:
Omenjena objava je od zdaj naprej dostopna na tej povezavi.
Zanima me, koliko velika mora biti žival v mikrometrih, da ji priznavaš status živali.
OdgovoriIzbrišiBoris,
Izbrišiza to, da nekomu priznaš moralni status, ne rabi dokazovali svoje telesne velikosti. Vse kar potrebuje je sposobnost občutenja. Moralna načela ne zavisijo od tvoje telesne višine, teže, inteligence, prikupnosti ali česarkoli drugega, kot zgolj in samo od sposobnosti občutenja. Če si bitje, ki je čuteče, to zadostuje, da nisi obravnavan kot potrošno blago oz. vir za potešitev človekovih interesov. Nobena druga lastnost ni potrebna. Občutenje ni zapleten pojem. Gre za subjektivno zavest: obstaja nekdo, ki zaznava in doživlja svet oz. ima svoje interese - prioritete, potrebe ali želje. Čuteče bitje ne rabi imeti človeku podobne kognitivne lastnosti, da bi imelo pravico ne biti obravnavano kot njegov vir.