sreda, 13. januar 2016

Nova modna muha: promoviranje redukcitarijanstva?!

Redukcitarijanstvo, kot ga definira njen ustanovitelj, Brian Kateman, je ravnanje, s katerim si nekdo prizadeva zmanjšati [reducirati] svojo količino zaužitega mesa. Kot občasni jedec mesa, ki priznava, da mu ugaja slanina, Kateman menida je sporočilo "raje manj kot nič" ljudem bolj privlačno od sporočil, ki jih v svojih kampanjah podajajo vegani. Nobeno presenečenje ni, da nekdo, ki ni vegan, ne zagovarja veganstva, saj ga tudi sam ne prakticira. Toda, že bežen pogled na spletno stran redukcitarijancev www.reducetarian.org razkrije, da se med podporniki nahaja tudi veliko število znanih in visoko profiliranih veganov [med drugim tudi dr. Melanie Joy - izumiteljica pojma "karnizem", Peter Singer - "oče" gibanja za pravice živali, Paul Shapiro - podpredsednik dveh organizacij za zaščito živali: Farm Animal Protection in The Humane Society of the United States (HSUS), Mark Devries - režiser filma SpecizemNick Cooney - direktor izobraževanja pri Mercy for Animals in ustanovitelj organizacije Humane LeagueGene Stone - avtor uspešnice Forks Over Knives, dr. Michael Greger - priznani zdravnik, ... tu so nato še nekatere ugledne osebnosti iz drugih področij, kot npr. Richard Dawkins, Noam Chomsky, itd. ... Mimogrede, tovrstni redukcitarijanski pristop podpirajo tudi vsi vidni "aktivisti" za pravice živali oz. vegani v Sloveniji, združeni v Slovenskem veganskem društvu, Društvu za osvoboditev živali in ostalih društvih - glejte sledeče povezave: 1, 23456 ].  



Mnogi vegani mislijo, da delajo dobro s tem ko namesto veganstva raje oglašujejo redukcitarijanstvo, saj menijo, da bi nevegane s pozivom k veganstvu samo odvrnili, a žal se ne zavedajo, da jih z redukcitarijanstvom le potisnejo v cono udobja, v kateri se ljudem zdi, da jim z zmanjšanjem porabe mesa v odnosu do živali ni potrebno storiti ničesar več in da so odvezani vsakršne nadaljnje moralne sodbe.

Že res, da je manj izkoriščanja živali vedno boljše kot več in znatno zmanjšanje uživanja živalskih proizvodov ima nedvomne koristi za človekovo zdravje, okolje in vzdržno proizvodnjo hrane. Toda, ali uporaba živali v zmanjšanih količinah sploh upraviči zadajanje trpljenja in smrti, glede na to, da ni nobene potrebe po konzumiranju živali? Ali zmerno izkoriščanje živali naslavlja kršitev temeljnih pravic, ki izvira iz izkoriščanja živali?


Zakaj je izkoriščanje živali kršitev temeljnih pravic


Uporaba živali za hrano, obleke, zabavo, kozmetiko ali raziskave se odraža v obravnavanju živali kot ekonomski vir, namenjen v korist ljudi. Takšno obravnavanje živali se opravičuje izključno na podlagi razlikovanja med vrstami, kar popolnoma ignorira vprašanje o tem ali je prav odrejati življenje kateremukoli čutečemu bitju, ki ima hotenja, sposobnost izražanja veselja in ki občuti bolečino.

Resda ljudje in živali komuniciramo in dojemamo realnost na zelo različen način. Tako nekatere pravice, ki jih imamo ljudje, ne morejo veljati za živali. Na primer, živalim ne bomo podelili pravice do vozniškega izpita, vpisa na fakulteto ali volilno pravico. Toda, ko govorimo o tem, da nisi obravnavan kot lastnina nekoga drugega – kar je le drug način za opis suženjstva – postanejo vse za človeka značilne kognitivne značilnosti, razen sposobnost občutenja, povsem irelevantne. V nasprotnem primeru bi namreč lahko rekli, da imajo tisti ljudje, ki so bolj inteligentni, pravico zasužnjiti tiste, ki so manj inteligentni.

Rasizmu, seksizmu, heteroseksizmu, itd., nasprotujemo iz istih razlogov, kot menimo, da nobenemu čutečemu bitju ne bi smeli biti zavoljo irelevantnih kriterijev (rasa, spol, spolna usmerjenost, itd.), krateni oz. razvrednoteni njegovi osnovni interesi. Če na osnovi takšnega načela nasprotujemo rasizmu, seksizmu, heteroseksizmu, itd., potem je naša moralna dolžnost, da nasprotujemo tudi specizmu (=razvrednotenje interesa drugega čutečega bitja po izogibanju trpljenja in težnji po življenju, izključno na podlagi irelevantnega kriterija - razlikovanje med vrstami).


Zakaj pozivanje k zmanjšanju izkoriščanja živali pomeni pozivanje h kršenju temeljnih pravic 


Oglaševanje zmanjševanja izkoriščanja živali (namesto oglaševanje zavračanja le-tega) zgolj še naprej utrjuje vseprisotno specistično paradigmo, ki pravi, da so živali namenjene nam v uporabo in da imamo pravico poljubno določati količino njihovega izkoriščanja kot potrošnega blaga. Toda to se v ničemer ne razlikuje od tega, če rečemo, da se ima sužnjelastnik pravico poljubno odločiti, da bo svojega sužnja od zdaj naprej pretepel "le še" 9-krat na dan, namesto 10-krat. Mnogi bi ostro nasprotovali konceptu reguliranja količine pretepanja človeških sužnjev, a bi brez pomislekov sprejeli koncept reguliranja količine izkoriščanja živali (namenjenih za hrano, obleke, zabavo, kozmetiko, raziskave, itd.). Gre za očiten specizem – ideologijo, ki zgolj na podlagi irelevantnega kriterija (vrsta) razvrednoti temeljni interes živali, da niso obravnavane kot suženjska lastnina.


Koncept redukcitarijanstva se osredotoča le na meso


Na vrhu redukcitarijanske spletne strani www.reducetarian.org lahko preberemo:
»Si prizadevate jesti manj mesa? Potem ste redukcitarijanec!«

Glede na to, da je uporaba živali v naši družbi prisotna vsepovsod, posledično ta slogan ustvarja umetno moralno razliko med uporabo živali za meso in uporabo živali za mleko, jajca ter morskimi živalmi, uporabljenimi za morsko hrano. V resnici med njimi ni nikakršne moralne razlike. Še več, krave mlekarice se ohranja pri življenju dlje časa kot živino rejeno za meso, zaradi česar so deležne dlje časa trajajočega trpljenja, kot npr. ponavljajoči se ciklusi prisilne nosečnosti (beri: posilstva), odvzem teličkov kmalu po rojstvu ter izsesavanje njihovih vimen do zadnje kaplje mleka. Nazadnje pa krave, enako kot ostala živina, končajo v istih klavnicah. Industrija proizvodnje jajc in rib pa sta tako ali tako odgovorni za največji delež smrti med vsemi industrijami, ki ponujajo ljudem na živalih temelječo hrano. Ideja, da s prenehanjem ali zmanjšanjem jedenja mesa prispevaš k odstranitvi znatnega deleža živalskega trpljenja in smrti, je čista fantazija.


Če vegani oglašujejo neveganstvo, ali to pomeni, da neveganom ni potrebno postati vegan?


Redukcitarijanci širom sveta po številčnosti močno prekašajo vegane. Poleg tega številne slavne osebnosti, ki sledijo novim modnim dietam in prakticirajo redukcitarijanstvo, redno zavzemajo medijski prostor. Redukcitarijanci, ki se jim zdi še vedno sprejemljivo izkoriščati živali, le da zdaj v skrbi za lastno zdravje počno to v manjši meri, se sami seveda čutijo poklicane za promoviranje prednosti redukcitarijanstva. Toda, še bolj resna težava nastane, če tisti, ki so zvesti veganstvu iz etičnih razlogov, govorijo ljudem, da ne rabijo postati vegani, pač pa lahko prispevajo svoj delež že s tem, da zmanjšajo uživanje mesa. Le kakšno sporočilo ti vegani s tem pošiljajo neveganom? Sporočajo nič drugega kot to, da konec koncev sploh ni potrebno postati vegan, da je celotna veganska etika čisti nesmisel in da je že zmanjšanje količine zaužitega mesa cilj sam po sebi. To je tako, kot bi zagovorniki enakopravnosti žensk dejali, da je s posilstvom vse v najlepšem redu, dokler ga izvajamo v zmernih količinah, ali da bi aktivisti proti rasizmu oglaševali kampanjo "Ponedeljek brez rasističnih zbadanj" [analogija popularnim kampanjam Meatless Monday – Ponedeljek brez mesa; op. p.]. V vsakem primeru takšno sporočilo širi idejo, da se za končni cilj, za katerega naj bi se v kampanjah domnevno zavzemali vegani, sploh ni vredno boriti.

Še več – če celo obstoječi etični vegani, ki so že tako v manjšini, zatajijo v svoji dolžnosti širjenja etičnega veganstva kot moralne osnove, kdo drug se bo potem sploh lotil spreminjanja paradigme stran od dojemanja živali kot ´lastnine´ - k dojemanju živali kot ´oseb´?


Zakaj je pomembno, da je sredstvo za dosego cilja skladno s ciljem


Če želimo imeti za naš končni cilj veganski svet [svet brez izkoriščanja živali, op.p.], potem moramo oglaševati nedvoumno veganstvo. Torej sredstvo, ki je skladno s tem ciljem. Nikoli se ne bomo mogli približati našemu cilju s promoviranjem nečesa, kar ne odraža domnevnega cilja. Redukcitarijanci oglašujejo manj izkoriščanja, ki ga pojmujejo kot legitimno sredstvo za dosego nič izkoriščanja. Toda, če pogledamo logično, je to enako, kot če bi rekli "hočem X, a raje oglašujem nasprotno od X", kar je popolnoma nesmiselno. To je podobno, kot da bi nekdo, ki želi končati vojno, oglaševal vojskovanje, ali da bi organizacija za pravice žensk, ki želi odpraviti posilstva, oglaševala kampanjo "Posilstva prost ponedeljek". Takšne "redukcitarijanske" kampanje v kontekstu človekovih pravic bi zgolj širile idejo, da so kršitve temeljnih pravic sprejemljive, vse dokler se jih izvaja v zmernih količinah.


Toda redukcitarijanske kampanje so vendar "učinkovite"!


Kot prvo, s kakšnimi sredstvi in s kakšnim merilom naj bi sploh merili učinkovitost kampanj, ki se nanašajo na spremembo človekovih prehranjevalnih navad?

Precej neresno bi bilo meriti učinkovitost redukcitarijanskih kampanj s tem, za koliko ljudje zmanjšajo svojo porabo mesa (in drugih živil živalskega izvora). Navsezadnje, že sama definicija besede "redukcitarijanec" je nejasna glede točne količine, ki naj jo ljudje zmanjšajo. Tako lahko vsakdo postane redukcitarijanec že s tem, da se pri zajtrku odreče eni sami kapljici mleka ali za kosilo svojim piščančjim medaljonom odstrani kožo!  

Bi morda morali meriti uspešnost kampanje na podlagi tega, koliko novih veganov ustvari? 
Ali, kot namigujejo zagovorniki redukcitarijanstva: ko bodo ljudje storili prvi korak v smeri zmanjšanja količine zaužitega mesa, bodo morda naposled uvideli povezavo med mesom, mlekom in mlečnimi izdelki, jajci, ribami in živalmi, uporabljenimi za druge namene?  

Vse do danes še vedno nismo dočakali nobene znanstveno recenzirane raziskave, ki bi izmerila učinkovitost redukcitarijanskega pristopa na podlagi tega, koliko novih veganov je ustvarila. Edina novejša "raziskava", ki kroži med pristaši redukcitarijanstva, je poročilo, ki ga je avgusta 2015 objavil Humane League Labs:  

Na kratko: ta študija je zajela 1.600 udeležencev, s ciljem ugotoviti katera izmed sledečih izobraževalnih brošur je najučinkovitejša pri spreminjanju prehranskih navad ljudi:
- brošura, ki pravi "jej vegansko"
- brošura, ki pravi "jej vegetarijansko"
- brošura, ki pravi, "jej manj mesa"
- brošura, ki pravi "izloči ali zmanjšaj količino zaužitega mesa in živalskih proizvodov"

V študiji:
- so pozvali udeležence naj izpolnejo začetno anketo o tem, kako pogosto uživajo rdeče meso, perutnino, ribe, jajca in mlečne izdelke,
- so vsakemu anketirancu ponudili v branje brošuro in jim pustili, da jo berejo kolikor dolgo časa želijo,  
- so spremljali anketirance preko elektronske pošte 2 do 4 mesece po branju brošur in jih nato prosili, naj izpolnejo še eno anketo o tem, kako pogosto so v tem času uživali rdeče meso, perutnino, ribe, jajca in mlečne izdelke.

V študijo je bila vključena tudi kontrolna skupina, ki ji niso pokazali nobene brošure.

Ta študija je izrazito pomanjkljiva v številnih ozirih, kot tudi že v sami osnovi:
1. Do najbolj občutnega zmanjšanja konzumiranja živali je prišlo pri kontrolni skupini.
2. Študija ni bila nikoli znanstveno recenzirana.
3. Odzivnost je bila nizka (od vseh udeležencev, ki so opravili začetno anketo o svojih prehranjevalnih navadah, jih je manj kot 50% zaključilo naslednjo anketo o spremembah svojih prehranjevalnih navad po dveh do štirih mesecih od branja brošur).
4. Brošura, ki zagovarja nedvoumno sporočilo veganstva, je označena kot "elitna/vzvišena", kar namiguje na inherentno pristranskost v študiji.  

Še več, dr. Casey Taft, mednarodno priznani znanstveni raziskovalec iz Bostonske univerze, je napisal odlično analizo, v kateri razkrinka lažnost ugotovitev študije Humane League Labs ter jih označi za "psevdoznanost": http://veganpublishers.com/pseudoscience/  



  

Toda potrebujemo "reklamo"!


Nekateri zagovorniki redukcitarijanstva omenjajo svoje objave v medijih in podpornike med slavnimi osebnostmi, kot zadosten razlog za verodostojnost in podporo redukcitarijanstvu. Seveda, kampanja, ki daje ljudem dober občutek, brez da jih naproša k spremembam življenjskih navad, je vedno medijsko všečna - to res ni nikakršno presenečenje.

Reklama je dvorezen meč. Veliki množici ljudi lahko predstavi moralno dosledno sporočilo, ali pa stori ravno nasprotno. Vse odkar se je pojem redukcitarijanstvo pojavil v mainstream medijih ter pritegnil pozornost in podporo številnih zvezdnikov, njihova kampanja vsepovsod krepi specistično in hierarhično idejo, da so živali (kot žrtve) zgolj lastnina, o čigar količini izkoriščanja lahko poljubno odločamo ljudje - storilci. Spodbujanje tovrstnega specističnega nazora preko mainstream medijev le še dodatno utrjuje obstoječo paradigmo, da so živali potrošno blago za človekovo uporabo. Vsak nevegan, deležen takšne "počuti se dobro, stori malo" propagande, se bo seveda počutil lagodneje ob nadaljevanju uporabe živali za svoje lastne namene.


Toda ljudje ne bodo čez noč postali vegani!


Seveda se tisti, ki niso naklonjeni temu, da bi postali 100% vegani, dobro zavedajo, da z ozirom na potrebno spremembo paradigme, svet ne bo postal veganski preko noči. Toda bistvo se skriva v vprašanju, ali je prav, da vegani nagovarjajo s sporočilom, da "zmanjšanje uživanja mesa pomeni prizadevati si za moralno dobro stvar"

Tisti, ki so zaskrbljeni zaradi težkega položaja živali in ki so nato slišali vegansko sporočilo, toda menijo, da "še niso pripravljeni" postati 100% vegani, bodo tako ali tako zagotovo pričeli zasledovali neke svoje "redukcitarijanske" korake. Če se odločijo, da bodo sledili redukcitarijanstvu, bi morala to biti njihova izbira, ne pa nekaj, kar oglašujemo vegani kot moralno dobro stvar.

Seveda bi morali vegani ponuditi neveganom vso podporo pri prehodu k veganstvu. Pri tem naj bo jasno, da jih podpiramo pri tem, da postanejo vegani, in ne pri tem, da postanejo vegetarijanci, "vegiš", redukcitarijanci, ipd. Če ljudje res res čutijo, da ne morejo brez vmesne postopne faze do veganstva, dajte karseda jasno vedeti, da:
- je to vse prej kot idealen pristop, saj so številne živali še vedno izkoriščane kot potrošno blago za potrebe slehernega nevegana, ki se je odločil zasledovati postopnost;
- naj se držijo besede "veganski" v vseh vmesnih fazah, npr. veganski ponedeljek, veganski torek, itd., ali veganski zajtrk, vegansko kosilo, veganska večerja, veganski prigrizki. In nikakor ne vegetarijanski ali redukcitarijanski dan, mleko "srečnih" krav, meso "humano" rejenih živali, jajca iz proste reje, in podobni nesmisli.  


Podajati nedvoumno vegansko sporočilo ne pomeni odbijati ljudi ...


Ravno nasprotno, veganstvo, kot neomajna zavezanost nenasilju, je najbolj miroljubni koncept, ki je kdajkoli obstajal v celotni človeški zgodovini, sicer temelječi na izkoriščevanju ranljivih. Če so del veganskega sveta tudi okusne in krasne jedi, kot so te spodaj, in če so del tega še miroljubni ljudje, ki širijo lepoto nenasilja, mar ni potem ideja veganskega sveta nekaj, nad čemer bi se morali navduševati in ne zmrdovati?  



Od nas je odvisno, ali bomo osvetlili veganstvo tistim, ki še niso vegani in zbudili sočutje, ki je že zakoreninjeno v veliki večini neveganov. Večina se jih že tako ali tako strinja z načelom nenasilja, zato so vsi zreli kandidati za ustvarjalno, miroljubno, jasno izobraževanje o veganstvu. Povabite jih, da storijo moralno pravo potezo v prid ne-človeških živali, kar pomeni postati vegan, živeti kot vegan in ostati vegan.


Z nedvoumnim poučevanjem ljudi o veganstvu, bi Velika Britanija [in Slovenija, op.p.] postala veganska v 10 letih!


Konzervativna ocena, ki temelji na podatkih iz leta 2006, je, da je v Veliki Britaniji približno 150.000 veganov. Trenutno število prebivalcev Velike Britanije znaša približno 65 milijonov. Če bo vsak vegan prepričal samo enega človeka na leto, da postane vegan in se bo to ponavljalo vsako leto, bo Velika Britanija postala 100% veganska v zgolj desetih letih [podobno je tudi s Slovenijo, kjer je trenutno cca. 0,6% veganov, op.p.]:

1.leto: 150.000
2.leto: 300.000
3.leto: 600.000
4.leto: 1.200.000
5.leto: 2.400.000
6.leto: 4.800.000
7.leto: 9.600.000
8.leto: 19.200.000
9.leto: 38.400.000
10.leto: 76.800.000

Seveda bo to zahtevalo mobilizacijo slehernega vegana, da se aktivira ter na ustvarjalen in miroljuben način izobražuje in spodbuja ljudi, da postanejo vegani. Da bi v 10 letih ustvarili vegansko Britanijo [Slovenijo/svet, op.p.], je potrebna revolucija v srcih vseh. Vsak od nas mora najprej poskrbeti za lastno izobraževanje o veganstvu ter potem v svoji okolici promovirati veganstvo. Čas je, da prevzamemo odgovornost in začnemo delati v smeri ustvarjanja veganskega sveta preko podajanja nedvoumnih veganskih sporočil.  


Nedavna razprava o "redukcitarijanstvu"


Tule je posnetek razprave o tej tematiki s prireditve Vegfest na Škotskem:





Dodatno gradivo na temo veganstva


Za nadaljnje informacije o tem kako postati vegan, obiščite:



Za argumentirane odgovore na pogosto postavljena vprašanja in pomisleke s strani neveganov, preberite knjigo Etika v kuhinji (orig. Eat Like You Care):




Poslušajte odličen komentar profesorja Garyja Francioneja o tem na kakšen način govoriti z nevegani o veganstvu:



Oglejte si posnetek predavanja prof. Garyja Francioneja, v katerem na jasen in enostaven način razloži in empirično dokaže, kaj je narobe z obstoječim svetovnim gibanjem za pravice živali, ki ga poosebljajo razne organizacije, društva in posamezni zagovorniki živali. Postreže tudi z elegantnimi rešitvami za prihodnost:



Če želite izvedeti več o abolicionističnem pristopu k pravicam živali, obiščite:

in preberite najnovejšo knjigo Animal Rights: the Abolitionist Approach:




avtor: Alan V. Lee


Prevod: Leon Kralj 

OPOMBA, DODANA 18.2.2016: 
Avtor besedila Alan V. Lee je eden izmed organizatorjev vsakoletnega festivala VegfestUK, ki je leta 2015, po seznanitvi z abolicionistično teorijo pravic živali, pokazal namero po prenovi festivala v prid abolicionističnega pristopa. Žal se je kasneje izkazalo, da je bila ta namera neiskrena, saj so zavrgli svoja moralna prepričanja v zameno za dobiček. Zaradi tega se abolicionistično gibanje distancira od vseh nadaljnjih aktivnosti, sproženih s strani Alana V. Leeja, njegovega sodelavca Tima Barforda in festivala Vegfest. Vse podrobnosti v zvezi s tem si lahko preberete tukaj (kliknite na povezavo): 


Ni komentarjev:

Objavite komentar