Redukcitarijanstvo, kot ga
definira njen ustanovitelj, Brian Kateman, je ravnanje, s katerim si nekdo
prizadeva zmanjšati [reducirati] svojo količino zaužitega mesa. Kot občasni jedec mesa, ki priznava, da mu ugaja slanina, Kateman meni, da je sporočilo "raje manj kot nič" ljudem bolj
privlačno od sporočil, ki jih v svojih kampanjah podajajo vegani. Nobeno presenečenje ni, da nekdo, ki ni vegan, ne zagovarja
veganstva, saj ga tudi sam ne prakticira. Toda, že bežen pogled na spletno
stran redukcitarijancev www.reducetarian.org razkrije, da se med podporniki nahaja tudi veliko število znanih in
visoko profiliranih veganov [med drugim tudi dr. Melanie Joy - izumiteljica pojma "karnizem", Peter Singer - "oče" gibanja za pravice živali, Paul Shapiro - podpredsednik dveh organizacij za zaščito živali: Farm Animal Protection in The Humane Society of the United States (HSUS), Mark Devries - režiser filma Specizem, Nick Cooney - direktor izobraževanja pri Mercy for Animals in ustanovitelj organizacije Humane League, Gene Stone - avtor uspešnice Forks Over Knives, dr. Michael Greger - priznani zdravnik, ... tu so nato še nekatere ugledne osebnosti iz drugih področij, kot npr. Richard Dawkins, Noam Chomsky, itd. ... Mimogrede, tovrstni redukcitarijanski pristop podpirajo tudi vsi vidni "aktivisti" za pravice živali oz. vegani v Sloveniji, združeni v Slovenskem veganskem društvu, Društvu za osvoboditev živali in ostalih društvih - glejte sledeče povezave: 1, 2, 3, 4, 5, 6 ].
Mnogi vegani mislijo, da delajo
dobro s tem ko namesto veganstva raje oglašujejo redukcitarijanstvo, saj menijo, da bi nevegane s
pozivom k veganstvu samo odvrnili, a žal se ne zavedajo, da jih z
redukcitarijanstvom le potisnejo v cono udobja, v kateri se ljudem zdi, da
jim z zmanjšanjem porabe mesa v odnosu do živali ni potrebno storiti ničesar
več in da so odvezani vsakršne nadaljnje moralne sodbe.
Že res, da je manj izkoriščanja
živali vedno boljše kot več in znatno zmanjšanje uživanja
živalskih proizvodov ima nedvomne koristi za človekovo zdravje, okolje in vzdržno
proizvodnjo hrane. Toda, ali uporaba živali v zmanjšanih količinah sploh upraviči
zadajanje trpljenja in smrti, glede na to, da ni nobene potrebe po konzumiranju živali? Ali zmerno izkoriščanje živali
naslavlja kršitev temeljnih pravic, ki izvira iz izkoriščanja živali?
Zakaj je izkoriščanje živali kršitev temeljnih pravic
Uporaba živali za hrano, obleke,
zabavo, kozmetiko ali raziskave se odraža v obravnavanju živali kot
ekonomski vir, namenjen v korist ljudi. Takšno obravnavanje živali se
opravičuje izključno na podlagi razlikovanja med vrstami, kar popolnoma
ignorira vprašanje o tem ali je prav odrejati življenje kateremukoli čutečemu
bitju, ki ima hotenja, sposobnost izražanja veselja in ki občuti bolečino.
Resda ljudje in živali
komuniciramo in dojemamo realnost na zelo različen način. Tako nekatere
pravice, ki jih imamo ljudje, ne morejo veljati za živali. Na primer, živalim ne
bomo podelili pravice do vozniškega izpita, vpisa na fakulteto ali volilno
pravico. Toda, ko govorimo o tem, da nisi obravnavan kot lastnina nekoga
drugega – kar je le drug način za opis suženjstva – postanejo vse za človeka
značilne kognitivne značilnosti, razen sposobnost občutenja, povsem irelevantne.
V nasprotnem primeru bi namreč lahko rekli, da imajo tisti ljudje, ki so bolj
inteligentni, pravico zasužnjiti tiste, ki so manj inteligentni.
Rasizmu, seksizmu,
heteroseksizmu, itd., nasprotujemo iz istih razlogov, kot menimo, da nobenemu
čutečemu bitju ne bi smeli biti zavoljo irelevantnih kriterijev (rasa, spol,
spolna usmerjenost, itd.), krateni oz. razvrednoteni njegovi osnovni interesi. Če na osnovi takšnega načela nasprotujemo rasizmu, seksizmu, heteroseksizmu, itd.,
potem je naša moralna dolžnost, da nasprotujemo tudi specizmu (=razvrednotenje
interesa drugega čutečega bitja po izogibanju trpljenja in težnji po življenju,
izključno na podlagi irelevantnega kriterija - razlikovanje med vrstami).
Zakaj pozivanje k zmanjšanju izkoriščanja živali pomeni pozivanje h kršenju temeljnih pravic
Oglaševanje zmanjševanja
izkoriščanja živali (namesto oglaševanje zavračanja le-tega) zgolj še naprej
utrjuje vseprisotno specistično paradigmo, ki pravi, da so živali namenjene nam
v uporabo in da imamo pravico poljubno določati količino njihovega izkoriščanja
kot potrošnega blaga. Toda to se v
ničemer ne razlikuje od tega, če rečemo, da se ima sužnjelastnik pravico poljubno
odločiti, da bo svojega sužnja od zdaj naprej pretepel "le še" 9-krat na dan,
namesto 10-krat. Mnogi bi ostro nasprotovali konceptu reguliranja količine
pretepanja človeških sužnjev, a bi brez pomislekov sprejeli koncept reguliranja količine izkoriščanja živali (namenjenih za hrano, obleke, zabavo, kozmetiko, raziskave,
itd.). Gre za očiten specizem – ideologijo, ki zgolj na podlagi irelevantnega
kriterija (vrsta) razvrednoti temeljni interes živali, da niso obravnavane kot suženjska
lastnina.
Koncept redukcitarijanstva se osredotoča le na meso
Na vrhu redukcitarijanske spletne
strani www.reducetarian.org lahko
preberemo:
»Si prizadevate jesti manj mesa? Potem ste redukcitarijanec!«
Glede na to, da je uporaba živali
v naši družbi prisotna vsepovsod, posledično ta slogan ustvarja umetno moralno razliko med uporabo živali za meso in uporabo živali za
mleko, jajca ter morskimi živalmi, uporabljenimi za morsko hrano. V resnici
med njimi ni nikakršne moralne razlike. Še več, krave mlekarice se ohranja pri
življenju dlje časa kot živino rejeno za meso, zaradi česar so deležne dlje časa
trajajočega trpljenja, kot npr. ponavljajoči se ciklusi prisilne nosečnosti
(beri: posilstva), odvzem teličkov kmalu po rojstvu ter izsesavanje njihovih
vimen do zadnje kaplje mleka. Nazadnje pa krave, enako kot ostala živina,
končajo v istih klavnicah. Industrija proizvodnje jajc in rib pa sta tako ali
tako odgovorni za največji delež smrti med vsemi industrijami, ki ponujajo ljudem
na živalih temelječo hrano. Ideja, da s
prenehanjem ali zmanjšanjem jedenja mesa prispevaš k odstranitvi znatnega
deleža živalskega trpljenja in smrti, je čista fantazija.
Če vegani oglašujejo neveganstvo, ali to pomeni, da neveganom ni potrebno postati vegan?
Redukcitarijanci širom sveta po
številčnosti močno prekašajo vegane. Poleg tega številne slavne osebnosti, ki
sledijo novim modnim dietam in prakticirajo redukcitarijanstvo, redno zavzemajo
medijski prostor. Redukcitarijanci, ki se jim zdi še vedno sprejemljivo izkoriščati
živali, le da zdaj v skrbi za lastno zdravje počno to v manjši meri, se sami seveda
čutijo poklicane za promoviranje prednosti redukcitarijanstva. Toda, še bolj resna
težava nastane, če tisti, ki so zvesti veganstvu iz etičnih razlogov, govorijo
ljudem, da ne rabijo postati vegani, pač pa lahko prispevajo svoj delež že s
tem, da zmanjšajo uživanje mesa. Le kakšno sporočilo ti vegani s tem pošiljajo
neveganom? Sporočajo nič drugega kot to, da konec koncev sploh ni potrebno
postati vegan, da je celotna veganska etika čisti nesmisel in da je že
zmanjšanje količine zaužitega mesa cilj sam po sebi. To je tako, kot bi
zagovorniki enakopravnosti žensk dejali, da je s posilstvom vse v najlepšem
redu, dokler ga izvajamo v zmernih količinah, ali da bi aktivisti proti rasizmu
oglaševali kampanjo "Ponedeljek brez rasističnih zbadanj" [analogija popularnim
kampanjam Meatless Monday – Ponedeljek brez mesa; op. p.]. V vsakem primeru
takšno sporočilo širi idejo, da se za končni cilj, za katerega naj bi se v
kampanjah domnevno zavzemali vegani, sploh ni vredno boriti.
Še več – če celo obstoječi etični
vegani, ki so že tako v manjšini, zatajijo v svoji dolžnosti širjenja etičnega
veganstva kot moralne osnove, kdo drug se bo potem sploh lotil spreminjanja
paradigme stran od dojemanja živali kot ´lastnine´ - k dojemanju živali kot ´oseb´?
Zakaj je pomembno, da je sredstvo za dosego cilja skladno s ciljem
Če želimo imeti za naš končni
cilj veganski svet [svet brez izkoriščanja živali, op.p.], potem moramo oglaševati nedvoumno veganstvo. Torej
sredstvo, ki je skladno s tem ciljem. Nikoli se ne bomo mogli približati našemu
cilju s promoviranjem nečesa, kar ne odraža domnevnega cilja. Redukcitarijanci
oglašujejo manj izkoriščanja, ki ga pojmujejo kot legitimno sredstvo za dosego nič
izkoriščanja. Toda, če pogledamo logično, je to enako, kot če bi rekli "hočem X, a raje oglašujem nasprotno od X", kar je popolnoma nesmiselno. To je
podobno, kot da bi nekdo, ki želi končati vojno, oglaševal vojskovanje, ali da
bi organizacija za pravice žensk, ki želi odpraviti posilstva, oglaševala
kampanjo "Posilstva prost ponedeljek". Takšne "redukcitarijanske" kampanje v
kontekstu človekovih pravic bi zgolj širile idejo, da so kršitve temeljnih
pravic sprejemljive, vse dokler se jih izvaja v zmernih količinah.
Toda redukcitarijanske kampanje so vendar "učinkovite"!
Kot prvo, s kakšnimi sredstvi in
s kakšnim merilom naj bi sploh merili učinkovitost kampanj, ki se nanašajo na
spremembo človekovih prehranjevalnih navad?
Precej neresno bi bilo meriti
učinkovitost redukcitarijanskih kampanj s tem, za koliko ljudje zmanjšajo svojo
porabo mesa (in drugih živil živalskega izvora). Navsezadnje, že sama definicija
besede "redukcitarijanec" je nejasna glede točne količine, ki naj jo ljudje
zmanjšajo. Tako lahko vsakdo postane redukcitarijanec že s tem, da se pri
zajtrku odreče eni sami kapljici mleka ali za kosilo svojim piščančjim
medaljonom odstrani kožo!
Bi morda morali meriti uspešnost
kampanje na podlagi tega, koliko novih veganov ustvari?
Ali, kot namigujejo zagovorniki
redukcitarijanstva: ko bodo ljudje storili prvi korak v smeri zmanjšanja
količine zaužitega mesa, bodo morda naposled uvideli povezavo med mesom, mlekom
in mlečnimi izdelki, jajci, ribami in živalmi, uporabljenimi za druge namene?
Vse do danes še vedno nismo
dočakali nobene znanstveno recenzirane raziskave, ki bi izmerila učinkovitost redukcitarijanskega
pristopa na podlagi tega, koliko novih veganov je ustvarila. Edina novejša "raziskava", ki kroži med pristaši redukcitarijanstva, je poročilo, ki ga je avgusta
2015 objavil Humane League Labs:
Na kratko: ta študija je zajela 1.600 udeležencev, s ciljem ugotoviti
katera izmed sledečih izobraževalnih brošur je najučinkovitejša pri spreminjanju
prehranskih navad ljudi:
- brošura, ki pravi "jej vegansko"
- brošura, ki pravi "jej vegetarijansko"
- brošura, ki pravi, "jej manj mesa"
- brošura, ki pravi "izloči ali zmanjšaj količino zaužitega mesa
in živalskih proizvodov"
V
študiji:
- so pozvali
udeležence naj izpolnejo začetno anketo o tem, kako pogosto uživajo rdeče meso,
perutnino, ribe, jajca in mlečne izdelke,
- so vsakemu
anketirancu ponudili v branje brošuro in jim pustili, da jo berejo kolikor
dolgo časa želijo,
- so spremljali
anketirance preko elektronske pošte 2 do 4 mesece po branju brošur in jih nato prosili,
naj izpolnejo še eno anketo o tem, kako pogosto so v tem času uživali rdeče
meso, perutnino, ribe, jajca in mlečne izdelke.
V študijo
je bila vključena tudi kontrolna skupina, ki ji niso pokazali nobene brošure.
Ta
študija je izrazito pomanjkljiva v številnih ozirih, kot tudi že v sami osnovi:
1. Do
najbolj občutnega zmanjšanja konzumiranja živali je prišlo pri kontrolni
skupini.
2. Študija
ni bila nikoli znanstveno recenzirana.
3. Odzivnost
je bila nizka (od vseh udeležencev, ki so opravili začetno anketo o svojih
prehranjevalnih navadah, jih je manj kot 50% zaključilo naslednjo anketo o
spremembah svojih prehranjevalnih navad po dveh do štirih mesecih od branja
brošur).
4. Brošura,
ki zagovarja nedvoumno sporočilo veganstva, je označena kot
"elitna/vzvišena", kar namiguje na inherentno pristranskost v študiji.
Še
več, dr. Casey Taft, mednarodno priznani znanstveni raziskovalec iz Bostonske
univerze, je napisal odlično analizo, v kateri razkrinka lažnost ugotovitev
študije Humane League Labs ter jih označi za "psevdoznanost": http://veganpublishers.com/pseudoscience/
Toda potrebujemo "reklamo"!
Nekateri
zagovorniki redukcitarijanstva omenjajo svoje objave v medijih in podpornike med slavnimi osebnostmi, kot zadosten razlog za verodostojnost in podporo
redukcitarijanstvu. Seveda, kampanja, ki daje ljudem dober občutek, brez da jih
naproša k spremembam življenjskih navad, je vedno medijsko všečna - to res ni nikakršno
presenečenje.
Reklama je dvorezen meč. Veliki množici ljudi lahko predstavi
moralno dosledno sporočilo, ali pa stori ravno nasprotno. Vse odkar se je pojem
redukcitarijanstvo pojavil v mainstream medijih ter pritegnil pozornost in podporo številnih zvezdnikov, njihova kampanja vsepovsod krepi specistično in hierarhično idejo, da
so živali (kot žrtve) zgolj lastnina, o čigar količini izkoriščanja lahko
poljubno odločamo ljudje - storilci. Spodbujanje tovrstnega specističnega
nazora preko mainstream medijev le še dodatno utrjuje obstoječo paradigmo, da
so živali potrošno blago za človekovo uporabo. Vsak nevegan, deležen takšne "počuti se dobro, stori malo"
propagande, se bo seveda počutil lagodneje ob nadaljevanju uporabe živali za
svoje lastne namene.
Toda ljudje ne bodo čez noč postali vegani!
Seveda
se tisti, ki niso naklonjeni temu, da bi postali 100% vegani, dobro zavedajo,
da z ozirom na potrebno spremembo paradigme, svet ne bo postal veganski preko
noči. Toda bistvo se skriva v vprašanju, ali je prav, da vegani nagovarjajo s
sporočilom, da "zmanjšanje uživanja mesa pomeni prizadevati si za moralno
dobro stvar".
Tisti,
ki so zaskrbljeni zaradi težkega položaja živali in ki so nato slišali vegansko
sporočilo, toda menijo, da "še niso pripravljeni" postati 100% vegani,
bodo tako ali tako zagotovo pričeli zasledovali neke svoje "redukcitarijanske"
korake. Če se odločijo, da bodo sledili redukcitarijanstvu, bi morala to biti
njihova izbira, ne pa nekaj, kar oglašujemo vegani kot moralno dobro stvar.
Seveda bi morali vegani ponuditi neveganom vso
podporo pri prehodu k veganstvu. Pri tem naj bo jasno, da jih podpiramo pri
tem, da postanejo vegani, in ne pri tem, da postanejo vegetarijanci, "vegiš",
redukcitarijanci, ipd. Če ljudje res res čutijo, da ne morejo brez vmesne
postopne faze do veganstva, dajte karseda jasno vedeti, da:
- je to vse prej kot idealen pristop, saj so
številne živali še vedno izkoriščane kot potrošno blago za potrebe slehernega nevegana,
ki se je odločil zasledovati postopnost;
- naj se držijo besede "veganski" v vseh
vmesnih fazah, npr. veganski ponedeljek, veganski torek, itd., ali veganski zajtrk,
vegansko kosilo, veganska večerja, veganski prigrizki. In nikakor ne vegetarijanski ali redukcitarijanski dan, mleko "srečnih" krav, meso "humano" rejenih živali, jajca iz proste reje, in podobni nesmisli.
Podajati nedvoumno vegansko sporočilo ne pomeni odbijati ljudi ...
Ravno
nasprotno, veganstvo, kot neomajna zavezanost nenasilju, je najbolj miroljubni
koncept, ki je kdajkoli obstajal v celotni človeški zgodovini, sicer temelječi
na izkoriščevanju ranljivih. Če so del veganskega sveta tudi okusne in krasne
jedi, kot so te spodaj, in če so del tega še miroljubni ljudje, ki širijo
lepoto nenasilja, mar ni potem ideja veganskega sveta nekaj, nad čemer bi se
morali navduševati in ne zmrdovati?
Od nas je odvisno, ali bomo osvetlili veganstvo
tistim, ki še niso vegani in zbudili sočutje, ki je že zakoreninjeno v veliki
večini neveganov. Večina se jih že tako ali tako strinja z načelom nenasilja,
zato so vsi zreli kandidati za ustvarjalno, miroljubno, jasno izobraževanje o
veganstvu. Povabite jih, da storijo moralno pravo potezo v prid ne-človeških
živali, kar pomeni postati vegan, živeti kot vegan in ostati vegan.
Z nedvoumnim poučevanjem ljudi o veganstvu, bi Velika Britanija [in Slovenija, op.p.] postala veganska v 10 letih!
Konzervativna ocena, ki temelji na podatkih iz leta 2006, je, da je v Veliki Britaniji približno 150.000 veganov. Trenutno
število prebivalcev Velike Britanije znaša približno 65 milijonov. Če bo vsak vegan
prepričal samo enega človeka na leto, da postane vegan in se bo to ponavljalo
vsako leto, bo Velika Britanija postala 100% veganska v zgolj desetih letih
[podobno je tudi s Slovenijo, kjer je trenutno cca. 0,6% veganov, op.p.]:
1.leto: 150.000
2.leto: 300.000
3.leto: 600.000
4.leto: 1.200.000
5.leto: 2.400.000
6.leto: 4.800.000
7.leto: 9.600.000
8.leto: 19.200.000
9.leto: 38.400.000
10.leto: 76.800.000
Seveda
bo to zahtevalo mobilizacijo slehernega vegana, da se
aktivira ter na ustvarjalen in miroljuben način izobražuje in spodbuja ljudi,
da postanejo vegani. Da bi v 10 letih ustvarili vegansko Britanijo [Slovenijo/svet, op.p.], je potrebna
revolucija v srcih vseh. Vsak od nas mora najprej poskrbeti za lastno izobraževanje o veganstvu ter potem v svoji okolici promovirati veganstvo. Čas
je, da prevzamemo odgovornost in začnemo delati v smeri ustvarjanja veganskega sveta
preko podajanja nedvoumnih veganskih sporočil.
Nedavna razprava o "redukcitarijanstvu"
Tule
je posnetek razprave o tej tematiki s prireditve Vegfest na Škotskem:
Dodatno gradivo na temo veganstva
Za nadaljnje informacije o tem kako postati vegan,
obiščite:
Za argumentirane odgovore na pogosto postavljena vprašanja in pomisleke s
strani neveganov, preberite knjigo Etika v kuhinji (orig. Eat Like You Care):
Poslušajte odličen komentar profesorja Garyja
Francioneja o tem na kakšen način govoriti z nevegani o veganstvu:
Oglejte si posnetek predavanja prof. Garyja Francioneja, v katerem na jasen in enostaven način razloži in empirično dokaže, kaj je narobe z obstoječim svetovnim gibanjem za
pravice živali, ki ga poosebljajo razne organizacije, društva in posamezni
zagovorniki živali. Postreže tudi z elegantnimi rešitvami za prihodnost:
Če želite izvedeti več o abolicionističnem pristopu
k pravicam živali, obiščite:
in preberite najnovejšo knjigo Animal Rights: the
Abolitionist Approach:
avtor: Alan V. Lee
Prevod: Leon Kralj
OPOMBA, DODANA 18.2.2016:
Avtor besedila Alan V. Lee je eden izmed organizatorjev vsakoletnega festivala VegfestUK, ki je leta 2015, po seznanitvi z abolicionistično teorijo pravic živali, pokazal namero po prenovi festivala v prid abolicionističnega pristopa. Žal se je kasneje izkazalo, da je bila ta namera neiskrena, saj so zavrgli svoja moralna prepričanja v zameno za dobiček. Zaradi tega se abolicionistično gibanje distancira od vseh nadaljnjih aktivnosti, sproženih s strani Alana V. Leeja, njegovega sodelavca Tima Barforda in festivala Vegfest. Vse podrobnosti v zvezi s tem si lahko preberete tukaj (kliknite na povezavo):
Ni komentarjev:
Objavite komentar