Abolicionistični strip (4): Trpeči brokoli

Ženska: »Vegani mi razlagajo o tem, da bi morali prenehati povzročati bolečino in smrt drugim čutečim bitjem, toda pozabljajo na rastline. Rastline tudi čutijo, zato nisem dolžna postati veganka. Jesti rastline in živali ... vse to je del življenja, krogotok prehranjevalne verige.«

Roža: »Seveda, pametnjakovička. Vreči brokoli v vrelo vodo je enako kot vreči živega jastoga v vrelo vodo. To vsi vemo.« 

© 2016 Marianna C. Gonzalez 

Prevod: Leon Kralj

Opomba prevajalca:

Nekateri ljudje, ko so soočeni z dejstvom, da ni mogoče moralno upravičiti uporabe živali za hrano in druge namene, izpostavijo pomislek o tem, da tudi rastline "čutijo". To zagovarjajo s tem, da je delovanje rastlin zelo kompleksno, kar naj bi nakazovalo na obstoj nekakšnega uma znotraj njih, zaradi česar naj bi bili ljudje odvezani moralne dolžnosti, ki jo imamo do živali oz. tega, da postanemo vegani.

Tovrstni pomislek je zgrešen v številnih ozirih:

1. Tudi delovanje človeških celic je zelo kompleksno, pa nihče ne trdi, da v nas prebiva 100 bilijonov čutečih bitij ter da imamo do vsakega izmed njih moralno odgovornost, da ga zaščitimo pred nevarnostjo in mu priznamo temeljno pravico do tega, da ni napadeno s strani druge celice. Rastline nimajo centralnega živčnega sistema, kot to velja za ljudi in živali, zato niso zmožne občutenja. Nobenega - niti enega - znanstvenega dokaza ni, da naj bi rastline posedovale sposobnost samozavedanja oz. občutenja, ravno tako kot ga ni za človeške celice. Občutenje je subjektivna zavest: obstaja nekdo, ki zaznava in doživlja svet. Čuteče bitje ima svoje interese: prioritete, potrebe ali želje. Po drugi strani ni niti najmanjšega dvoma, da imajo sposobnost občutenja vse živali, ki jih rutinsko izkoriščamo.

2. Rastline so sicer "žive", toda ne reagirajo v čustvenem smislu, temveč se le odzivajo na dražljaje iz okolja (npr. obračanje proti soncu, cvetenje in odmiranje v različnih letnih časih, ipd.). Gre torej za fizikalni, ne čustveni odziv.  

3. Vsako čuteče bitje na planetu je skozi evolucijo razvilo določene sposobnosti, ki mu omogočajo preživetje. To je še posebej razvidno takrat, ko je soočeno z nevarnostjo. Ljudje in živali več kot očitno zbežimo od vira nevarnosti (npr. ob požaru, poplavi ali napadu drugega bitja), medtem ko rastlina tekom evolucije ni razvila te sposobnosti. 

Na primer: Če pod rastlino prižgemo plamen ognja, rastlina ne bo zbežala stran. Če bi torej rastline resnično imele sposobnost občutenja, bi tekom evolucije razvile sposobnost, da se izognejo plamenu. Po drugi strani poskus s plamenom in npr. konjem več kot očitno rezultira v odmiku konja od ognja. Več kot očitno je tudi, da nekaterim rastlinam "rezanje njihovih udov" celo koristi. Pri sadnem drevju je obrezovanje vej celo priporočljivo, zato da bolj bogato obrodi, ravno tako se da z razpolovitvijo rešiti marsikateri posušeni kaktus, z odtrganim listom matične rastline pa lahko ustvarimo podtaknjenec, ki omogoči nastanek nove rastline, ipd. Le čemu bi rastlina prosperirala z izvajanjem "nasilja" nad njo?  

4. Izpostaviti pomislek o "čutenju rastlin" pravzaprav sploh ni argument proti veganstvu, kvečjemu obratno. Namreč, vsi tisti ljudje, ki navkljub odsotnosti znanstvenih dokazov vseeno vztrajajo na predpostavki, da imajo rastline čustva, bi morali resno razmisliti o tem, da prenehajo jesti živali, saj je za proizvodnjo 1kg živil živalskega izvora potrebno "ubiti" približno 16kg domnevno čutečih rastlin - živali morajo pač pojesti ogromno rastlinske krme, če hočemo iz njih narediti zrezek, klobaso, sir, jajčno omleto ali karkoli že. Ne-veganski jedilnik torej "trpinči in ubije" 16-krat več "čutečih" rastlin kot veganski. Vsakdo, ki torej zares verjame, da rastline čutijo in ga skrbi za "trpljenje" korenja, bi moral biti etično zavezan k veganstvu. Argument v tej točki tudi pojasnjuje zakaj na svetu ni niti enega Društva proti mučenju fižola, Zveze za odpravo nasilja nad paradižniki, Zavoda za maltretirano mlado čebulo ali Varne hiše za žrtve vrtnega nasilja. Vsi vemo, da bi bil sleherni človek, ki bi ustanovil podobno društvo, deležen posmeha in bil kaj hitro označen za šaljivca.

5. Biti vegan med drugim pomeni tudi spoštovati naravo in se zavzemati za njeno zaščito. Kmetijstvo temelječe na reji živali je odgovorno za znaten delež uničevanja okolja: izsekavanje gozdov, onesnaževanje zraka in podtalnice, erozijo tal, prekomerno porabo pitne vode, izsuševanje mokrišč, uničevanje biotske pestrosti, izumiranje živalskih in rastlinskih vrst , itd. Vegani menimo, da ima narava (rastline so vitalen del narave) vrednost sama po sebi in se ne ocenjuje zgolj skozi prizmo koristi za človeka. Zato bomo zelo težko v medijih zasledili novico: »Vegan povzročil golosek v Triglavskem narodnem parku!«

   

****** 

Če še niste vegan, prosim postanite vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe.  

Obiščite: www.howdoigovegan.com

Vir: https://www.facebook.com/abolitionistapproach/photos/a.1205256102827475.1073741861.156275557725540/1201890936497325/?type=3&theater  

Vsebina stripa se nanaša na blog z naslovom A Frequently Asked Question: What About Plants?:

http://www.abolitionistapproach.com/a-frequently-asked-question-what-about-plants/ 

Sorodne teme (kliknite na povezavo): 

1. Knjiga ETIKA V KUHINJI

2. Video: Odgovor prof. Garyja Francioneja na vprašanje iz občinstva glede "čutečih" rastlin

3. ŠEST TEMELJNIH NAČEL ABOLICIONISTIČNEGA PRISTOPA K PRAVICAM ŽIVALI