torek, 25. december 2018

O spornosti "aktivizma" pred klavnicami, ki ga izvaja "The Save Movement"



Piše: Lara Vrhovnik

Prejela sem naslednje vprašanje:

»Lara pozdravljena, že nekaj časa razmišljam o teh shodih pred klavnicami. Kaj meniš o tem? Zakaj ja, zakaj ne? Hvala za odgovor.«


Hvala za vprašanje. Kratek odgovor je ne.

Daljši odgovor oz. pojasnitev pa se glasi:

Shodi pred klavnicami, ki jih izvajajo "aktivisti za pravice živali" pod okriljem new welfare organizacije The Save Movement, skupine Anonymous for the Voiceless in drugih (te shode imenujejo "Vigil" oz. "Bearing Witness") in ki so se zadnje čase razpasli po vsem svetu, nimajo v resnici nič opraviti z živalmi, ampak s samopromocijo aktivistov in njihovih organizacij. Gre za "spektakel", ki jim prinaša ogromno denarja. Gre za ljudi, ki imajo radi občutek, da delajo "nekaj aktivno koristnega" (karkoli že) in da jih drugi dojemajo kot "pomembne", kot nekakšne "revolucionarje". Živali so le rekviziti. So sredstvo za dosego njihovih narcističnih ciljev.  

Zaustavljanje živinskih tovornjakov na poti v klavnico, jokanje in tiščanje kamer med rešetke ne stori prav nič dobrega za živali, ampak zgolj podaljšuje trpljenje in agonijo teh prestrašenih bitij, ki bodo kmalu ubite. Te živali so tu izključno zato, ker ljudje niso vegani. To je edini razlog. Zato bi ti "aktivisti" morali nehati misliti, da je krivec industrija ali da je treba javnost seznanjati s posnetki, ki "razkrivajo skrbno varovano skrivnost", da živali nočejo umreti, ter raje napeti vse sile v to, da se najprej dobro izobrazijo o Abolicionistični teoriji pravic živali ter nato vsakodnevno in povsod kjer se da, govorijo z ljudmi o tem zakaj je prav postati vegan oz. zakaj je to najmanj kar dolgujemo živalim kot stvar temeljne pravičnosti. Zastopati interese živali ni spektakel (ki povrhu vsega še škoduje živalim), ampak je trdo in premišljeno delo. 

Ob tem je potrebno opozoriti še nekaj. V večini primerov je v ozadju teh shodov to, da potrebujejo "aktivisti" oz. njihove organizacije nenehen dotok novih posnetkov oz. "skrivnih razkrinkanj", zato da lahko nadaljujejo s promoviranjem ideje, da obstajajo "neodgovorne" klavnice in "odgovorne" klavnice; da obstajajo "neprimerni" tretmaji in "primerni" tretmaji. To je priznala tudi ena izmed udeleženk slovenskega shoda, ki je dejala (citiram): »Ogromno firm, ki se ukvarjajo s transporti, so zaradi številnih kazni bili primorani zapreti svojo dejavnost. Samo zato, ker opozarjamo na kršitev členov, pa ne pomeni, da smo welfaristi.« [Opomba: kratko razlago kaj je narobe z welfare pristopom, si lahko preberete tukaj; op.p.]   

Ta slovenska "aktivistka" očitno ne ve, da je to kar se gredo, tipični welfarizem oz. new welfarizem. "The Save Movement aktivisti" namreč posnamejo neko "neprimerno" ravnanje ali nekega klavniškega delavca, ki se izživlja nad živalmi. To sproži njihovo novo veliko kampanjo, češ "ta klavnica ne dela po pravilih". Klavniški obrat nato reče "se opravičujemo, ne bomo več!" in poskrbi za "kozmetične popravke" ter nemoteno obratuje naprej. Nato "aktivisti" razglasijo "zmago" in zatrdijo, da so preprečili nadaljnje "zlorabe" živali. A to je seveda čisti nesmisel! Tudi če je morda nek klavniški obrat (ali firma za transport živine ali kdorkoli od živinorejcev že) prisiljen zaradi "nepravilnega" ravnanja zapreti svojo dejavnost, se na ta račun poveča povpraševanje mesa (ali česarkoli že) v sosednji firmi oz. klavnici, ki razširi svojo ponudbo, ali pa se odpre nov obrat/klavnica. In tudi če so vsi klavniški obrati/firme na nekem območju prisiljeni zapreti svojo dejavnost (kar je čista iluzija), se pač poveča uvoz iz tujine. V vsakem primeru ni rešena niti ena sama žival! Da se ubijanje vrši nekje drugje, ni nobena zmaga za živali. Javnost je tako pomirjena, da organizacije za pravice živali skrbijo, da se z živalmi ravna "humano" in mirno nadaljuje s kupovanjem živil živalskega izvora.

Gre za "win - win" situacijo: Organizacije za živali dobijo vsesplošno javno odobravanje in pohvalo, in še pomembneje – donacije (morda ne slovenski aktivisti osebno, toda dobijo jih te mednarodne new welfare organizacije, katerih delovanje nekritično kopirajo in promovirajo, saj imajo velik gumb z napisom "Doniraj" kamorkoli pogledaš). Javnost pa dobi moralni odpustek za nadaljevanje konzumiranja živalskih proizvodeov. Skratka, win – win. Le živali so na izgubi. Zanje se trpljenje in ubijanje nemoteno nadaljuje.

Tovrstno sodelovanje med domnevnimi zagovorniki živali in institucionalnimi izkoriščevalci smatram za naravnost obsceno in moralno sprevrženo.

Ne le, da ne potrebujemo novih grozljivih posnetkov iz klavnic in prevoza živine (saj jih je več kot dovolj na razpolago), pač pa so zaradi welfarističnega razmišljanja, ki prežema celoten svet, tovrstni posnetki kontra-produktivni v smislu spreminjanja paradigme (od dojemanja živali kot vira za potešitev človekovih interesov do dojemanja živali kot ne-človeških oseb) ter v smislu širjenja veganstva kot moralne osnove, saj neobhodno sprožijo v ljudeh misel, kot npr. "joj, res grozno kako nekateri ravnajo z živalmi, uvesti bi morali strožji nadzor in poskrbeti, da živali doživljajo čim manj stresa." To spodbudi nove in nove regulacijske kampanje welfare organizacij ter polnjenje njihovega bančnega računa (velike organizacije/društva za živali namreč razpolagajo s stotinami milijonov dolarjev! – ravno na račun zbujanja "sočutja" pri ljudeh s številnimi srce parajočimi posnetki). Dejstvo, da se živali ubija, je vse kar rabimo vedeti za to, da zavzamemo moralno stališče. Ne rabimo nobenih posnetkov, da prepričamo človeka v veganstvo. Ideja, da je izkoriščanje živali "skrito" in ljudem "nevidno", zaradi česar naj ne bi vedeli kaj počno, pa je tako ali tako popolnoma zgrešena (več o tem tukaj).

Se pravi, shodi pred klavnicami so še en v nizu skrajno problematičnih in zmedenih akcij, ki se jih lotevajo nekateri samooklicani "zagovorniki živali" (mimogrede, te new welfare organizacije privabljajo v svoje vrste predvsem mlade, čustveno pretresene ljudi, nenaklonjene kritičnemu mišljenju), ki ne vedo nič o zgodovini gibanja, nimajo pojma o konceptu pravic živali, ne poznajo mehanizmov delovanja sistema izkoriščanja živali, ne razumejo vzvodov in posledic določenih ukrepov/akcij/kampanj ter ne vedo čisto nič o Abolicionistični teoriji pravic živali, pa čeprav mnogi med njimi sami sebe označujejo za "abolicioniste".

Doseči je treba, da začno ljudje drugače razmišljati o živalih. Odvrniti jih moramo od prepričanja, da je problem v načinu ravnanja z živalmi in jim predstaviti dejstvo, da je problem v samem uporabljanju živali (ne glede na način ravnanja). Odvrniti jih moramo od prepričanja, da obstajajo "slabe" in "dobre" prakse izkoriščanja nedolžnih. Pomagati jim moramo pri uvidu, da se že strinjajo s čisto vsem, kar jih moralno zavezuje k veganstvu. To je vse kar bi morali početi zagovorniki živali, ne pa istočasno sodelovati še z industrijo trpljenja in smrti, prispevati k njeni lepi javni podobi ter omogočati ljudem čisto vest ob nadaljevanju jedenja živil živalskega izvora, ki izvirajo iz "pravilnega" mučenja in klanja, ki nosi žig odobravanja "zagovornikov živali". Vse dokler bodo "zagovorniki živali" zavračali pozive k samokritiki, se bolj kot na živali osredotočali nase in na lastni licenčni performans ter namesto jasnega in nenasilnega izobraževanja ljudi o veganstvu kot moralni osnovi, raje s transparenti, jokom in fotografiranjem pred klavnicami dodatno strašili in podaljševali agonijo že tako na smrt prestrašenih živali na živinskih tovornjakih, toliko časa ne bomo imeli resničnega gibanja za pravičnost. Takšnega, ki si ga živali zaslužijo in čakajo nanj že stoletja dolgo.  

Če vas zanima debata, ki se je razvila pod to mojo objavo na facebooku, si jo lahko ogledate tukaj:

Dodajam še niz objav, člankov, komentarjev in posnetkov, v katerih nekateri moji kolegi, Abolicionistični zagovorniki pravic živali, iz vseh zornih kotov analizirajo spornost teh shodov oz. "The Save gibanja" na splošno: 

  • Videoposnetek enega izmed abolicionističnih spletnih seminarjev, v katerem profesorja Anna Charlton in Gary Francione prvih 15 minut namenita spornosti delovanja The Save Movement, Cube of Truth oz. Anonymous for the Voiceless: https://www.youtube.com/watch?v=OA6YeLwPi64&t=735s






******  
Dragi nevegani,
če menite, da živali niso predmeti in da jim ni prav zadajati trpljenja in smrti po nepotrebnem, potem že verjamete v veganstvo. Prosim, preberite si ta članek (kliknite na link) in obiščite www.HowDoIGoVegan.com  

Dragi vegani,
če želimo izobraževati druge, moramo najprej izobraziti sami sebe. Da bi znali na karseda jasen in preprost način govoriti z ljudmi o veganstvu kot moralni osnovi, moramo najprej razumeti kaj sploh pomeni ta pojem. Abolicionistična teorija pravic živali ponuja vso potrebno znanje za dosego veganskega sveta! Vse kar moramo storiti je, da se lotimo branja. Razlage so napisane na sila preprost in razumljiv način. Obiščite www.AbolitionistApproach.com (slovenski prevodi so dostopni na tej strani, kjer se nahajate zdaj; predlagam, da začnete tukaj)

Tri knjige profesorjev Anne Charlton in Garyja L. Francioneja, ki vam bodo pomagale postati izurjeni abolicionistični vegani in zagovorniki pravic živali (kliknite za predogled vsebine):
Etika v kuhinji (orig. Eat Like You Care)

Lara Vrhovnik

Sorodne teme (kliknite na povezavo):


Ni komentarjev:

Objavite komentar